Gorniška potepanja: Kdor nima časa, volje ali denarja (ne nujno v tem zaporedju) za polet čez Atlantik, naj se potrudi na Malo Črnelsko špico in bo lahko brez gneče raziskoval »izgubljeno mesto« naših prednikov.
Na črno in prestreljeno goro
Črnelska špica in Prestreljenik na prvi pogled morda nista najbolj logična izbira enodnevne ture. Če drugega ne, ju ločuje mogočna in težko dostopna Lopa, a 
ker sem prečenje slednje v Gorniških potepanjih že predstavil, jo bomo tokrat zgolj obhodili na južni strani, kjer poteka markirana pot od Doma Petra Skalarja proti Rombonu. Za izhodišče si bomo izbrali planino Krnica, skozi istoimensko dolino sledili označeni poti proti Prevali, a jo že kmalu nad planino zapustili in krenili desno na stezo, ki nas bo pripeljala na prečno markirano pot, po kateri bomo dosegli vznožje Črnelske špice. Pot nanjo je prav tako označena. Po vrnitvi z vrha se bomo odpravili na dolgo prečenje proti zahodu in se s Prevale povzpeli še na Prestreljenik, Vršiči pod njim pa bodo povsem neobvezen brezpotni dodatek.
Če za Prestreljenik velja, da se dviga pod nebo skorajda na sredini Kaninskih gorá (zaradi središčne lege je nekoč zmotno veljal tudi za najvišjega v skupini), 
pa je Črnelska špica skrajna točka enotnega vzhodnega grebena, ki se na njej razcepi na dvoje. Severovzhodni greben ostane zvest slovensko-italijanski državni meji in se s ponosno Jerebico konča na Predelu, jugovzhodni, popolnoma slovenski, pa čez nekaj manj pomembnih vrhov »skoči« na vsem dobro znani Rombon. Med obema grebenoma se je ugnezdila slikovita dolina Možnica. Verjetno ste opazili, da sem Črnelsko špico »osamil«, a tega pravzaprav ne bi smel storiti. Vrhova sta dva: Mala (2273 m) in Velika Črnelska špica (2332 m). Prvo so nekoč 
imenovali tudi Črnelski Vršiči, drugo, ki je iz Možnice videti kot nabrita ostrica (Velika se skriva za njo), pa Špiček oziroma Špička. Proti severovzhodu se spušča v globino Klinkonov žleb, v spomin na posestnika, ki sta se mu, če gre verjeti žalostni pripovedki, v žlebu ubila dva konja. Kaj sta počela tam gori, je – vsaj za današnje časa – domala nepredstavljivo, vendar je treba dodati, da je nedaleč stran (na vzhodni strani Lope) grebenski vrh z imenom Konjske police. Skoraj do glavnega grebena so se nekoč pasle te plemenite živali. In še to. Za črnino v imenu ni »kriv« videz naših špic, temveč Črnela, rušnato pobočje med Koriti (nad Možnico) in Malo špico, ki je od daleč videti temno, še posebej ker domuje sredi svetlega proda in prav takšnih skal. Zakaj je Prestreljeniku ime tako, kot mu je, je vsem dobro znano. No, vanj niso ravno streljali, le hudiču se je – po ljudski pripovedki – tako peklensko mudilo, da se ni utegnil dovolj dvigniti nad greben.
Na planino Krnico lahko pridemo peš ali se pripeljemo z vozilom. Nad njo nas sprejme označena pot proti Prevali, nato pa kmalu krenemo desno na dobro 
vidno »jamarsko« pot (vsaj po najinih izkušnjah jo največ uporabljajo podzemni raziskovalci), ki nas pod stenami Vratnega vrha, Jelenka in vzpetine Pri Banderi (pod njo je vhod v najgloblje slovensko brezno Čehi 2, 1502 m), pripelje do »magistrale« postaja D–Rombon. Krenemo desno in hodimo ob neverjetnih oblikah slikovitih kraških podov. Pod Črnelsko špico zapustimo pot, ki pelje na Rombon in krenemo levo navzgor proti škrbini med vrhovoma obeh špic. (V bližini je dober kilometer globoko in enajst kilometrov dolgo Črnelsko 
brezno, ki je na globinski (tretje) in dolžinski lestvici (četrto) med slovenskimi jamami čisto pri vrhu.) Na Veliko nas vodijo markacije (zahtevno), vrh Male oziroma tisto, kar je od nje še ostalo, pa je, čeprav brez markacij, prav lahko dostopen. Špiček je namreč ves preurejen z vojaškimi objekti. Na ogled so ostanki utrdb, podzemni rovi in vse ostalo, kar so med prvo vojno navlekli tja gor. S tovorno žičnico! Gorniški sopotnik mi je nekoč omenil, da ga vse skupaj spominja na Machu Picchu. Resnično, kdor nima časa, volje ali denarja (ne nujno v tem zaporedju) za polet čez Atlantik, naj se potrudi na Malo Črnelsko špico in bo lahko brez gneče raziskoval »izgubljeno mesto« naših prednikov.
Vrnemo se do prečne označene poti in nadaljujemo proti zahodu. Obhodimo Lopo in se s Prevale po smučišču in ob njem povzpnemo na Škrbino pod 
Prestreljenikom. Vrh dosežemo po označeni poti, kjer moramo preplezati nekaj skalnih pragov. Z vrha sestopimo nazaj na Škrbino, nato pa med spustom proti Prevali oprezamo za prehodi na Prestreljeniški Vršič, bolje rečeno Vršiče, saj so (vsaj) trije. Srednji je najbolj nabrit, vzhodni pa najvišji. Upam vsaj … Midva sva pociljala nanj po strmih travah. Kaj posebno novega z vrha nisva videla, pa tudi mrzel veter naju je kmalu pregnal z grebena …
