Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Črnelska špica (2332 m) in Prestreljenik (2499 m)

 


             [email protected]


www.gornik.si



Jesen


B kot ...


Prehod med Jelenkom in
Vratnim vrhom


Oto(če)k Matajur


Na Veliki Črnelski špici ...


... in razgled z nje


Rabeljske špice ...


... in enako imenovano jezero 


Lopa 


Kralj Matjaž?


Gori, doli, naokoli ...


Večer na Prestreljeniku


Prestreljeniški led z Vršičev ...


Pogled z njih seže do
Dolomitov in Karnijskih Alp

 

Arhiv: Gorniška potepanja

sreda, 5. oktober 2011, ob 05:35, Gorazd Gorišek, ogledov: 5299

Na Črnelski špici. Pravzaprav v njej ...Gorniška potepanja: Kdor nima časa, volje ali denarja (ne nujno v tem zaporedju) za polet čez Atlantik, naj se potrudi na Malo Črnelsko špico in bo lahko brez gneče raziskoval »izgubljeno mesto« naših prednikov.

 

 
Na črno in prestreljeno goro
 

Črnelska špica in Prestreljenik na prvi pogled morda nista najbolj logična izbira enodnevne ture. Če drugega ne, ju ločuje mogočna in težko dostopna Lopa, a Na nekdanji tovorni poti; zadaj Jelenk in Pri BanderiVelika Črnelska špicaker sem prečenje slednje v Gorniških potepanjih že predstavil, jo bomo tokrat zgolj obhodili na južni strani, kjer poteka markirana pot od Doma Petra Skalarja proti Rombonu. Za izhodišče si bomo izbrali planino Krnica, skozi istoimensko dolino sledili označeni poti proti Prevali, a jo že kmalu nad planino zapustili in krenili desno na stezo, ki nas bo pripeljala na prečno markirano pot, po kateri bomo dosegli vznožje Črnelske špice. Pot nanjo je prav tako označena. Po vrnitvi z vrha se bomo odpravili na dolgo prečenje proti zahodu in se s Prevale povzpeli še na Prestreljenik, Vršiči pod njim pa bodo povsem neobvezen brezpotni dodatek.

Greben Stadorja, Prestreljenik in Vršiči

Če za Prestreljenik velja, da se dviga pod nebo skorajda na sredini Kaninskih gorá (zaradi središčne lege je nekoč zmotno veljal tudi za najvišjega v skupini), Velika Črnelska špica z MaleNa podih; zadaj Triglav in Rombon. (A s' ti tud' noter padu? ;-)pa je Črnelska špica skrajna točka enotnega vzhodnega grebena, ki se na njej razcepi na dvoje. Severovzhodni greben ostane zvest slovensko-italijanski državni meji in se s ponosno Jerebico konča na Predelu, jugovzhodni, popolnoma slovenski, pa čez nekaj manj pomembnih vrhov »skoči« na vsem dobro znani Rombon. Med obema grebenoma se je ugnezdila slikovita dolina Možnica. Verjetno ste opazili, da sem Črnelsko špico »osamil«, a tega pravzaprav ne bi smel storiti. Vrhova sta dva: Mala (2273 m) in Velika Črnelska špica (2332 m). Prvo so nekoč ŠpičekRabeljsko jezero s špicamiimenovali tudi Črnelski Vršiči, drugo, ki je iz Možnice videti kot nabrita ostrica (Velika se skriva za njo), pa Špiček oziroma Špička. Proti severovzhodu se spušča v globino Klinkonov žleb, v spomin na posestnika, ki sta se mu, če gre verjeti žalostni pripovedki, v žlebu ubila dva konja. Kaj sta počela tam gori, je – vsaj za današnje časa – domala nepredstavljivo, vendar je treba dodati, da je nedaleč stran (na vzhodni strani Lope) grebenski vrh z imenom Konjske police. Skoraj do glavnega grebena so se nekoč pasle te plemenite živali. In še to. Za črnino v imenu ni »kriv« videz naših špic, temveč Črnela, rušnato pobočje med Koriti (nad Možnico) in Malo špico, ki je od daleč videti temno, še posebej ker domuje sredi svetlega proda in prav takšnih skal. Zakaj je Prestreljeniku ime tako, kot mu je, je vsem dobro znano. No, vanj niso ravno streljali, le hudiču se je – po ljudski pripovedki – tako peklensko mudilo, da se ni utegnil dovolj dvigniti nad greben.

Velika Črnelska špica

Na planino Krnico lahko pridemo peš ali se pripeljemo z vozilom. Nad njo nas sprejme označena pot proti Prevali, nato pa kmalu krenemo desno na dobro Prestreljenik z VršičiNad planinovidno »jamarsko« pot (vsaj po najinih izkušnjah jo največ uporabljajo podzemni raziskovalci), ki nas pod stenami Vratnega vrha, Jelenka in vzpetine Pri Banderi (pod njo je vhod v najgloblje slovensko brezno Čehi 2, 1502 m), pripelje do »magistrale« postaja D–Rombon. Krenemo desno in hodimo ob neverjetnih oblikah slikovitih kraških podov. Pod Črnelsko špico zapustimo pot, ki pelje na Rombon in krenemo levo navzgor proti škrbini med vrhovoma obeh špic. (V bližini je dober kilometer globoko in enajst kilometrov dolgo Črnelsko Raziskovanje nad ...brezno, ki je na globinski (tretje) in ... in pod zemljodolžinski lestvici (četrto) med slovenskimi jamami čisto pri vrhu.) Na Veliko nas vodijo markacije (zahtevno), vrh Male oziroma tisto, kar je od nje še ostalo, pa je, čeprav brez markacij, prav lahko dostopen. Špiček je namreč ves preurejen z vojaškimi objekti. Na ogled so ostanki utrdb, podzemni rovi in vse ostalo, kar so med prvo vojno navlekli tja gor. S tovorno žičnico! Gorniški sopotnik mi je nekoč omenil, da ga vse skupaj spominja na Machu Picchu. Resnično, kdor nima časa, volje ali denarja (ne nujno v tem zaporedju) za polet čez Atlantik, naj se potrudi na Malo Črnelsko špico in bo lahko brez gneče raziskoval »izgubljeno mesto« naših prednikov.

Utrdba na Mali Črnelski špici

Vrnemo se do prečne označene poti in nadaljujemo proti zahodu. Obhodimo Lopo in se s Prevale po smučišču in ob njem povzpnemo na Škrbino pod Prestreljeniški VršičiLopa s Prestreljeniških VršičevPrestreljenikom. Vrh dosežemo po označeni poti, kjer moramo preplezati nekaj skalnih pragov. Z vrha sestopimo nazaj na Škrbino, nato pa med spustom proti Prevali oprezamo za prehodi na Prestreljeniški Vršič, bolje rečeno Vršiče, saj so (vsaj) trije. Srednji je najbolj nabrit, vzhodni pa najvišji. Upam vsaj … Midva sva pociljala nanj po strmih travah. Kaj posebno novega z vrha nisva videla, pa tudi mrzel veter naju je kmalu pregnal z grebena …

Dolomiti in Karnijske Alpe s Prestreljenika

 

Komentiraj (2):

Blaž Grapar, četrtek, 6. oktober 2011, ob 10:26

Meni gredo pa izredno na živce tele "Aljaževi stolpi" na nekaterih vrhovih. Postavljanje tehle reči se mi zdi zelo sebično dejanje brez pravega razloga oz. namena razen to da nekateri promovirajo neke družbene skupine ali ideologije. Predlagam da odgovorni takoj prenehajo z takim in podobnim označevanjem vrhov in še več, predlagam da obstoječe odstranijo in povrnejo vrhove v prejšnje stanje.

Filip Vidmar, četrtek, 6. oktober 2011, ob 21:20

Vsekakor.

Kolikor je Gorazdov opis lep, ga ti palčki povsem iznakazijo.

eXTReMe Tracker