Boris Štupar 30.10.2009 06:29 2277 0

Kmetje proti ustanovitvi Regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe

Glasilo Zelena dežela - Miran Naglič in Petra Kliner: Kmetje so ogorčeni, ker so občinski sveti določali meje brez vednosti oziroma pristanka lastnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč.

Na Črnivcu, na prelazu med Gorenjsko in Štajersko, je 7. oktobra potekala javna razprava o osnutku uredbe o ustanovitvi Regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe (RP KSA), ki jo je pripravila Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Odbor izpostave KGZS Mozirje, Odbor izpostave KGZS Kamnik in Odbor izpostave KGZS Kranj. Osnutek uredbe so predstavili predstavniki Ministrstva za okolje in prostor. Razpravo je vodil predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj.

Udeležilo se je približno sto zainteresiranih lastnikov zemljišč in agrarnih skupnosti, vključenih v območju parka v ustanavljanju. Prisotni so poudarili, da ne soglašajo z osnutkom uredbe, saj ne pristajajo na nove omejitve v kmetovanju. Poudarili so tudi, da je potrebno, v kolikor se bo pripravil nov osnutek uredbe, vzporedno z njim pripraviti tudi osnutek upravljavskega načrta, saj bodo kmetje šele takrat vedeli, kaj konkretno osnutek uredbe prinaša in ali se bodo v uredbi sploh videli oziroma imeli od tega dolgoročno večjo korist, kakor če tega parka ne bi ustanovili.
Prav tako so ogorčeni, ker so občinski sveti določali meje brez vednosti oziroma pristanka lastnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč. Pot do parka bi bila bolj prava od spodaj navzgor, kjer bi si ljudje sami postavili meje, vključenost na silo oziroma brez vednosti pa ne more prinesti dobrega rezultata. Lastniki kmetij in gozdov zahtevajo večji vpliv pri upravljanju s parkom, saj bodo imeli le-ti največ omejitev.
Ni sprejemljivo, da bi bila v organu upravljanja od trinajstih članov samo dva predstavnika lastnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč. V nekaterih obstoječih parkih pa je razmerje še slabše.
Poudarili so tudi, da bi bila nastrojenost proti parkom bistveno manjša, če
bi kazalci v drugih parkih (npr. v Triglavskem narodnem parku) kazali, da se kmetije manj zapuščajo kot izven parka, da se v take parke naseljuje bistveno manj vikendašev kot drugje, da je kmetovanje lažje ipd.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije

Sklepi javne razprave:
• Zaradi izražene neobveščenosti več udeležencev razprave o sprejetju pobud občin za ustanovitev parka v vključenih območjih se pošlje na ustrezno ministrstvo (Ministrstvo za javno upravo) zahteva za preverbo pravilnosti in legitimnosti teh pobud.
• Udeleženci razprave soglasno ugotavljajo, da so proti osnutku uredbe. Osnutek uredbe v predlagani obliki ni sprejemljiv, saj ne predvideva ustrezne vloge lastnikov zemljišč pri upravljanju parka. Pred morebitni pripravo nove uredbe mora Ministrstvo za okolje in prostor pridobiti soglasje lastnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč v parku. Določbe uredbe vplivajo neposredno na pogoje gospodarjenja s temi zemljišči, kar ima velik vpliv na gospodarski rezultat in vrednost zemljišč.
• Pogoje ravnanja in režima v parku je potrebno argumentirano utemeljiti ter oceniti tako pozitivne kot negativne posledice za prebivalce in lastnike nepremičnin v parku. Udeleženci zahtevajo, da se z morebitnim novim osnutkom uredbe sočasno pripravi tudi upravljavski načrt.
• Vlada RS naj preuči smiselnost ustanavljanja javnega zavoda za upravljanje s parkom v času recesije.
• Morebiten nov predlog uredbe bodo sočasno z upravljavskim načrtom ponovno obravnavali odbori izpostav KGZS, območne enote KGZS ter strokovne službe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenje in kmetijskogozdarski zavodi.

G-L: Kmetje imajo precej pomislekov