KTK PZS: Srečanje turnih kolesarjev PZS na Ojstrniku +> Velika zbirka fotografij
Če ga še ne poznate, Ojstrnik je vrh v Karnijskih Alpah, na meji med Italijo in Avstrijo, nad Žabnico v Kanalski dolini, pod njim na obeh straneh že stoletja živijo Slovenci. Je imeniten razglednik, še posebej lepo so z njega vidni Zahodni Julijci. Poleti je zelo obiskan pohodniški cilj, saj vzpon tehnično ni zahteven, pa tudi z motornimi vozili se je mogoče pripeljati zelo visoko. Pozimi ga obiskujejo predvsem turni smučarji, podobno kot njegove zahodne sosede, Cimo Bello in Kok.
Na Ojstrnik poleg planinskih poti vodi tudi stara vojaška pot (mulatjera), njeno s kamni tlakovano podlago je prerasla trava, z brežin se ponekod nanjo posuva zemlja in kamenje, tu in tam so iz nje pognale smreke. Pa vendar, še vedno je prevozna, a k sreči le še z gorskim kolesom. Bencinske pošasti so zaustavili padli viharniki.
Komisija za turno kolesarstvo PZS vsako leto pripravi dve turi, namenjeni srečanju kolesarjev, in letos smo izbrali 2052 metrov visoki Ojstrnik. V nedeljo zjutraj nas je v Žabnici pozdravilo sonce in s snegom oprhani vrhovi Zahodnih Julijcev. V njihovih mogočnih stenah s kolesi seveda nimamo kaj iskati, toda na nasprotni strani doline so vabila sončna pobočja Karnijskih Alp. Po gozdnih cestah, sprva položnih v dolini Bartolo, nato pa vse bolj stmih, smo se vzpenjali proti planini Bistrici (1722 m), pod sam vrh Ojstrnika. Na planini zaslužen počitek na soncu, za nami je 1000 metrov vzpona, nato naprej proti vrhu, eni peš, drugi s kolesi, odslej pravzaprav večinoma ob kolesu ali s kolesom na ramah. Spotoma srečujemo skupine pohodnikov, Italijanov, Avstrijcev, na mulatjeri pa tudi skupino slovenskih planincev. Radovedni pogledi, spodbujanje in klepet, stisk roke, smeh na obrazih, kaj ne, na takšen bajen jesenski dan.
Na vrhu brezmejni razgledi, Viš in Montaž kot na dlani, v daljavi Triglav in njegovi vazali. Na severu Ziljska dolina in Visoke ture. Zaslužen počitek, malica, določanje vrhov, slikanje. Čas priganja, dan je že zelo kratek. Spust po mulatjeri na planino Bistrico, naprej po cesti na Zahomško planino, potem pa spet po mulatjeri, ki po strmem slemenu v širokih okljukih vijuga med macesni dokler se ne spusti do lovske koče na Cimma Muli. Izjemno razgledišče, krajši postanek za fotografe, nato pa po gozdni cesti proti slemenu nad dolino Bartolo. Ceste je konec, odslej sledimo stezi, ki se strmo spušča v dolino. Tu previdnost ni odveč, mestoma sestopimo. Naša steza se priključi markirani poti, ki pa že dolgo ni dočakala obiska markacistov, težko ji sledimo. Na zadnjem robu nad dolino naša pot naenkrat spet preide v udobno, v steno vklesano mulatjero, ki nas prek skalnega pobočja popelje v dolino. Tudi to je že močno načel zob časa, vzdrževalcev pa od nikoder. Dneva je ravno še dovolj, da se skozi Žabnico vrnemo do avtomobilov.
Dan, kakršnih ni veliko, Andrej bi rekel: ta jesen nas razvaja.
Jože Rovan
Opomba: Na področju Ojstrnika, tako kot večinoma povsod v deželi Furlaniji-Julijski krajini, ni omejitev glede vožnje s kolesi po utrtih poteh v naravnem okolju.