Janez Pikon: Razgledna in robata Soriška peč s poraščenim vrhom Tonderskogel sestavlja dolg greben, ki ga severno nad predelom Rotka delno zaključuje domačinom priljubljena gora Erbelc, greben preko sedelca Špeguc, u Špeguco dokonča zahodno. 
Razčlenjeno, robato in poraščeno strmo pobočje Soriške peči, dopušča pogled v dolino z njenega razglednega travnatega predela, na kar nekaj mestih dovoljuje dotik z globino in čudovitim razgledom proti Sorici in Selški dolini. Gozdni vrh Valantov rob nad idilično vasjo Zgornje Danje in prisojnih travnikov do Torke. Stezice, ki vodijo po razglednem travniku od Soriške planine proti vzhodu se križajo z gozdnimi vlakami, te vodijo niže po gozdu v smeri Mišjega grunta (1278 m) in Danjarski planini (1420 m). Držim se južne razgledne pečine in se mimo koče v gozdu povzpnem na poraščeni in razgledni vrh Tonderskogel (Grmeča gora, Tonderškovl, DONNERSKOFEL, 1326 m), ter po južnem daljšem grebenu dosežem razgledno točko izpostavljenega in tudi iz doline lepo vidnega vrha.
Gozdno pobočje dovoljuje nadaljevanje ob strmem grebenu proti vzhodu, kjer nižje in severno sledim gozdno vlako, kasneje tudi vidim gozdno slepo cesto, ki se zaključi nižje in vzhodneje pod Valantovim robom. Smer grebena in skromne sledi stezice me vodijo ob razglednem skalovju jugovzhodno na Erbelc (1308 m).
Gora z naravnim počivališčem in čudovitim razgledom po vasicah vzhodno in južno po dolini dovoljuje s svojo izpostavljenostjo prekrasne poglede na sončne terase prostranega Ratitovca. Krajši počitek z načrtnim nadaljevanjem me vodi nižje do večje krnice ali travnika po katerem se vije gozdna cesta navkreber do razglednega predela Špeguc, u Špeguco, nad Spodnjimi Danjami (fotografija v povzetku strani). Zahodno ob stezi in pobočju Valantovega roba po naključju opazim opuščeno že porušeno stavbo, katere kamniti temelji so močno načeti. Dosežem poraščeni Valantov rob (1275 m) in se po njegovem vzhodnem grebenu spustim na zaključek gozdne ceste, ter po gozdni vlaki v lepo in visoko, žal ne več naseljeno vasico pod prostrano Berštango (1492 m), Zgornje Danje (1100 m).
Pogovor s pastirjem ovac in nekaj obiskovalci komaj zaključim, že sem pred Trojarjevo domačijo na pol poti do delno razglednega, zato poraščenega vrha Klenk (1108 m), katerega njegovo mogočnost si je lažje predstavljati, če si vrh ogledamo na pobočju vasi Spodnje Danje. Novo zgrajena kapelica krasi vmesni greben vrha Klenk pred sončno vasico Zabrdo južno pod obarvanim pobočjem gore Bosarplote, katere gost se le tiho sprehodim dalje, kajti pasji lajež me opozori, kdo je tukaj gospodar.
Že stojim višje in severno nad zaključenim jugozahodnim vrhom in grebenom Štoment, ki deli vasici Zabrdo in Torko. Opazujem sončne travnate predele obeh vasic z izpostavljene točke (1138 m) nad cesto, vrh dveh globokih ostrih poraščenih dolin, Zabrško in Torkarsko grapo. Prehojena pot mi je ponudila v pogled veliko lepih krajev in vasic, toda pot pred menoj me zopet zaposluje z njeno lepoto najvišja vasica Torka pod Altemaverjem, katere južno pobočje se strmo spušča na vasico vzhodno pod Gričem, vas Ravne. Omenjeni vasi povezuje nova asfaltirana cesta.
Pod južnimi stenami, na sončni terasi prostranega pogorja Ratitovec, so nanizane slikovite vasice, ki spadajo med najvišja in obenem najlepša gorska naselja v naši deželi, Zgornje Danje (1100 m), Zabrdo (1092 m), Torka (najvišje strnjeno naselje, 1160 m), Prtovč (1008 m), Podlonk (772 m), Ravne (966 m), V Pohu (884 m), Spodnje Danje (895 m). Tukajšnji kraji so znani tudi po tem, da so konec 13. stoletja Freisinški škofje, takratni lastniki tega ozemlja, začeli v teh krajih naseljevati Nemce s Tirolskega, ki so živeli v precejšnji osamljenosti, zato so tudi dolgo ohranili svojo govorico.
Najdlje se je ohranila v Spodnjih Danjah, kjer današnji govor še spominja na izvor priseljencev. Na njihovo prisotnost nas spominjajo tudi nekatera neobičajna imena vrhov na celotnem območju velike in lepe pokrajine, kot so Berštanga (1492 m), Tonderskogel (Grmeča gora, Tonderškovl, DONNERSKOFEL, 1326 m), Erbelc (1308 m), Rihtarjev grič (1391 m), Gajgarjev grič (1462 m), Žbajneke (1538 m), Lavte (1540 m), Bosarplote (1520 m), Klenk (1108 m), Kremant (1654 m), Altemaver (1679 m), Štoment (1037 m), Golcek (993 m) itd. V tistih časih so po okoliških hribih kopali železovo rudo bobovec, zato so škofje tod kasneje naselili še Furlane, da so začeli s fužinarstvom (Železniki, 450 m). Zadnji plavž je prenehal delovati v začetku preteklega stoletja. Med ostalimi zanimivostmi si lahko v Spodnji Sorici (784 m) ogledamo še rojstno hišo in kip priznanega slovenskega slikarja Ivana Groharja, v Zgornji Sorici (859 m) pa izvir reke Sore (920 m).
Sorica - Groharjeva vas »Vasica nosi v sebi lepoto, svetlobo jutra, tišino noči! Vasica nosi v sebi ljubezen, pesem, veselje otroških oči! Vasica nosi v sebi zvestobo do hiše domače in rodne prsti! Pridi popotnik, postoj, se naužij!«
Janez Pikon