Uvodnik: Planinski vestnik je pravzaprav društveno glasilo Planinske zveze. Vladimir Habjan / Tema meseca: Naj vrhovi Alp / Planinstvo. Ali je kaj trden stolp? Razmišljanja o stolpu in še čem. Gorazd Gorišek / Varno v gore. Funkcionalno perilo. Arnold Lešnik + Priloga. Angleško-slovenski plezalski slovarček
Vsebina - Članki
UVODNIK: Planinski vestnik je pravzaprav društveno glasilo Planinske zveze. Vladimir Habjan
NAJ VRHOVI ALP
Kateri so naj v Alpah?
Matterhorn. »Obsojen« za prvaka. Andrej Mašera
Grossglockner. Najvišji vrh Avstrije. Irena Mušič
Eiger. Slab sloves je privlačen. Andrej Mašera
Tri Cine. Simbol Dolomitov. Tomaž Jakofčič
Mont Blanc. Njegovo veličanstvo. Andrej Stritar
Watzmann. Veliki podvig Valentina Staniča. Irena Mušič
Grandes Jorasses. Alpska pošast v pogorju Mont Blanca. Tomaž Jakofčič
Monte Rosa. Gora božanskega nasmeha. Vladimir Habjan
Civetta. Kjer se je pisala zgodovina alpinizma. Andrej Stritar
Weisshorn. Himalajske razsežnosti v Alpah. Andrej Mašera
PLANINSTVO
Kako smo gradili kočo na Črni prsti. Planinstvo v Baški grapi do leta 1945. Olga Zgaga
Pohod na Triglav. Spomin na kalvarijo iz leta 1951. Santo Pečenko
Ali je kaj trden stolp? Razmišljanja o stolpu in še čem. Gorazd Gorišek
Rože v peskih. Poletni potep po krnskih gorah. Alenka Mihorič
Slab začetek - dober konec. Vreme in razmere v gorah v meteorološkem poletju 2009. Miha Pavšek, Gregor Vertačnik
Kam so odletele naše coprnice? Coprniška pot na Klek. Dušan Škodič
Psilorítis. Iskanje pristopa na najvišji vrh Krete. Jurij Senegačnik
NA TURO
Neznan pristop na znano goro. Kalški Greben od Suhadolnika. Vladimir Habjan
VARSTVO NARAVE
Alpska konvencija in njena severna stena. Milan Naprudnik
Tisočletna sopotnica človeka. Tisa. Dušan Klenovšek
VARNO V GORE
Udobje je na prvem mestu. Funkcionalno perilo. Arnold Lešnik
INTERVJU
Živeti v Alpah je privilegij. Janez Bizjak, ljubitelj in raziskovalec gora. Mojca Luštrek
ALPINIZEM
Moje prvo leto potepanja po gorah. Iz dnevnika nekega alpinističnega pripravnika. Metod Humar
»Strah me pa nikoli ni bilo!« Jože Peruš (januar 1927 - julij 2007). Marta Krejan
Naši mladinci spet na stopničkah. Svetovno mladinsko prvenstvo. Valence 2009. Martina Čufar
NOVICE IZ VERTIKALE
NOVICE IZ TUJINE
IZ DEJAVNOSTI PZS
LITERATURA
NOVICE IN OBVESTILA
Kako poznamo naše gore? Andrej Stritar
»Planinski vestnik je pravzaprav društveno glasilo Planinske zveze.«
To je poglavitni stavek in razlog, zakaj letos Planinska zveza za Planinski vestnik ni dobila subvencije Ministrstva za kulturo. Kot nekomercialni reviji z uredništvom brez enega samega zaposlenega urednika nam vsaka državna podpora pride zelo prav in nedodelitev državnih sredstev nas precej prizadene. Pa poglejmo nekaj argumentov, ki to tezo spodbijajo in poudarjajo kulturni pomen naše revije.
»Planinski vestnik je začel izhajati 1895 in je z izjemo obojih vojnih let obstal 'pri življenju' vseh 107 let, tako da predstavlja našo najstarejšo kulturno revijo sploh. Ustanovljen je bil kot glasnik slovenskega planinskega potopisja, praktično itinerarskega in literarnega, v začetnih desetletjih pa tudi kot pomembna postojanka prizadevanj za obrambo slovenske planinske kulture pred silovitim ponemčevalnim pritiskom. V njem so izhajale (in še izhajajo) verzifikacije s planinsko tematiko, toponomastične razprave, s katerimi se je opredeljevalo in utrjevalo poimenovalno besedje, premnoge razprave o kulturnem pomenu planinstva in njegovi zgodovini pri nas in po svetu ter ob vsem drugem neizčrpen veletok planinskega potopisja z visoko kvalitetnim slikovnim gradivom (že zgodaj v bakrotisku, danes seveda barvnem). Stoletno izhajanje, pri katerem so sodelovali najvidnejši kulturni delavci, stilisti, pisatelji in fotografi, je to področje naše kulture podredilo visokim standardom, tako da velja slovenska planinska publicistika s Planinskim vestnikom na čelu danes za eno najrazvitejših in tudi najbolj cenjenih v tako imenovanem alpinističnem svetu. Od drugih se še posebej odlikuje po močni literarni obarvanosti, ki pa ponavadi ni prav nič v škodo informativni in strokovni funkciji. Tako je mogoče mirne vesti in prepričanja zagotoviti, da gre za časopis s pomembno kulturno in strokovno vrednostjo; tudi današnji Planinski vestnik namreč skrbno ostaja na dosedanji poti, tako da se mu ni treba samo sklicevati na tradicijo, temveč tudi na živo, večtisočglavo odmevnost pri bralcih. Tako torej zasluži vsakršno javno podporo.«(1)
»Revija je uveljavljena doma in v tujini ter je znana širokemu krogu bralcev. To potrjujeta njena vpetost v slovenski bibliografski sistem - revijo si lahko sposodite v več kot šestdesetih knjižnicah - in za slovenske razmere visoka naklada 5000 izvodov.«(2)
»Vsaka številka je svojevrsten šolski priročnik, tako v vsebinskem, didaktičnem kot tudi jezikovnem smislu in zato neprecenljiv učni pripomoček. ... Zaradi več kot stodesetletnega izhajanja je zelo prepoznaven in dragocen vir za preučevanje zgodovine z različnih področij ... Čeprav zanimajo bralce le posamezne teme ali prispevki določenih avtorjev, pa je revija zanimiva tudi kot primer razvoja periodike na Slovenskem.«(3)
»Kakovost revije lahko opišemo na več ravneh ...: raznolikost, nepogrešljivost in izvirnost vsebin, ki imajo v reviji svoje domače gnezdo; skrb za slovenski jezik v vseh njegovih razsežnostih in razvoj slovenske gorniške terminologije ... in predanost gorništvu, kot eni temeljnih vrednot slovenstva doma in v svetu.«(4)
Je torej Planinski vestnik res samo nekakšno nepomembno društveno glasilo, ki mu ni vredno nameniti niti počenega groša iz ne tako majhne državne malhe, namenjene spodbujanju kulture? Ali pa se morda modreci, ki delijo naš skupni državni denar, držijo pravila: »Najboljše kulturne stvaritve nastanejo, kadar je avtor v stiski. Pustimo jih brez denarja, bodo še boljši.« Strah nas je te kratkovidne miselnosti, kajti bojimo se drugega pregovora: »Čudno, čudno, ravno sem navadil svojega konja živeti brez hrane, pa je crknil!«
(1) Iz recenzije dr. Matjaža Kmecla, 12. 11. 2002.
(2) Iz recenzije dr. Blaža Komaca, 22. 8. 2007.
(3) Iz recenzije mag. Mihe Pavška, 31. 5. 2005.
(4) Iz recenzije mag. Boruta Peršolje, 29. 5. 2006.
Vladimir Habjan