Rekordno število naših alpinistov v najvišjem pogorju
Alpinizem: rekordno število naših alpinistov v najvišjem pogorju
Slovenska jesen v Himalaji
Ljubljana – Letošnjo jesensko sezono v Himalaji bi lahko označili kot rekordno po številu slovenskih alpinistov, dejavnih v najvišjem pogorju na svetu. V septembru in oktobru jih je tam delovalo preko štirideset. Kljub temu so zares vrhunski vzponi izostali, opravljeni so bili v glavnem vzponi na vrhove po normalnih smereh ali manj zahtevne smeri na aklimatizacijske cilje. Razlog za to je bilo predvsem nestanovitno vreme in nevarne snežne razmere.
Prva je odšla na pot že konec avgusta štajerska odprava, ki je imela za cilj klasično smer in smučanje z vrha Šiše Pangme (8046 m) v Tibetu. Po aklimatizaciji in opremljanju gore s tremi višinskimi tabori so se v prvih dneh oktobra na centralni vrh Šiša Pangme (8012 m) povzpeli Aco Pepevnik, Milan Romih, Tomislav Aurednik, Dušan Debelak, Tomaž Žerovnik in Hrvat Zoran Mislej. Smučanje z vrha so opustili zaradi nevarnih razmer in se spustili le z zadnjega višinskega tabora. Približno v istem času so v indijski Himalaji na vrh Nuna (7135 m) po klasični smeri prišli člani slovenske odprave mladih perspektivnih alpinistov Nina Kopčavar, Martin Belhar, Blaž Ortar, Nejc Česen in Matej Kovačič. Plezali so v odpravarskem slogu, z opremljanjem smeri in višinskih taborov.
Daulagirija VII oz. Punte Hiunchuli (7246 m) se je lotila še ena štajerska odprava. Goro so opremili s tremi višinskimi tabori in sredi meseca sta se na vrh povzpela Blaž Navršnik in Matej Kladnik.
Najbolj odročen cilj sta imela Andrej Štremfelj in Miha Habjan. Lotila sta se še neosvojenega Janaka (7040 m). Po logističnem zahtevnem pohodu pod goro sta v sklopu aklimatizacije v alpskem slogu preplezala južni ozebnik do zdaj najbrž še neosvojenega vrha Dzanje (6871 m). V 900 metrov visoki steni se je naklonina gibala med 50 in 55 stopinjami. Kmalu zatem sta poizkusila še na Janak, toda zaradi poslabšanja vremena obrnila na grebenu.
Glavna letošnja odprava Planinske zveze Slovenije pod vodstvom Uroša Samca je imela za cilj 7554 metrov visoki Kula Kangri na meji med Kitajsko in Butanom. Zaradi vseskozi precej nestanovitnega vremena jim glavnega cilja ni uspelo preplezati. Aleš Česen, Rok Zalokar in Aljaž Tratnik so v sklopu aklimatizacije vseeno opravili dober vzpon. V alpskem stilu so preplezali verjetno prvenstveno smer na Karejiang 3 (6824 m). Naklonina se je gibala med 45 in 60 stopinjami z nekaj strmejšimi mesti.
Mediji so posvetili največ pozornosti zadnji letošnji odpravi, jubilejni na Ama Dablam (6812 m). Jeseni pred 30 leti je Slovencem uspelo osvojiti prvi osemtisočak – Makalu (8472 m). Sedem alpinistov je takrat na vrh priplezalo prek južne stene, kar je bil velik uspeh v svetovnem merilu in je pomenil prvi stik slovenskega alpinizma s svetovnim vrhom. Jubilejno odpravo si je zamislil in organiziral eden izmed takratnih pristopnikov na vrh Viki Grošelj. Povabilu k udeležbi se je odzvalo še šest veteranov takratne odprave; Danilo Cedilnik in Tomaž Jamnik ter trije, ki so takrat prav tako stali na vrhu poleg Ivča Kotnika in sedaj pokojnih Staneta Belaka in Nejca Zaplotnika: Marjan Manfreda, Janez Dovžan in Janko Ažman. Po treh tednih dela na gori so se na vrh Ama Dablama v odpravarskem slogu povzpeli Manfreda, Grošelj, Stipe Božić, Ažman, Dovžan ter naveza Tina Di Batista in Tomaž Jakofčič, ki sta se pred tem zaradi poslabšanja vremena obrnila ob poskusu prve ponovitve smeri Lagunak v južni steni.
Odprava je posnela veliko filmskega materiala, iz katerega bodo, zato da bi počastili pomemben jubilej, naredili film, ki ga bodo predpremierno predvajali 14. decembra v Cankarjevem domu.
Tomaž Jakofčič