Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Kolosala – slovenski Transalp

nedelja, 11. oktober 2009, ob 05:30, Dušan Škodič, ogledov: 1450

PZS: Med ljubitelji gorskega kolesarjenja zavzema posebno mesto prečenje najmogočnejšega evropskega pogorja - takoimenovani Transalp, pravi izziv za vse kolesarje, ki dajo kaj nase.

Skoraj vse alpske države imajo svojo inačico, vsem pa je skupno, da kolesarji običajno iščejo prehode po neštetih kolovozih in mulatjerah, ki jih v Alpah ne manjka, daleč stran od utečenih turističnih poti, vzpenjajoč se, če ne gre drugače, s kolesom na hrbtu in spuščajoč se v doline po vratolomnih »singlcah«, kjer je včasih še za varen korak premalo prostora.
Pri nas že dolgo vrsto let poznamo pohodniško varianto prečenja skoraj celotnega slovenskega gorovja, tako imenovano transverzalo oz. slovensko planinsko pot od Maribora do Kopra. Sledeč približno tej trasi je nastala tudi domača izvedba transalpa – Kolosala. Med 5. in 13. septembrom sta se na to pot odpravila Marko Škorjak in Marko Vidmar, član kolesarskega odseka OPD Koper. V devetih dneh sta na približno 600 km dolgi poti nabrala več kot 16 000 višinskih metrov. Pot ju je vodila iz Maribora čez Pohorje do Slovenj Gradca, na Uršljo goro čez Smrekovec, dalje po panoramski cesti pod Olševo, pod grebenom Košute do Kofc, čez Begunjščico in naprej po legendarni Baronovi poti, potem pa mimo Bleda po dolini Radovne do Kranjske Gore, čez Vršič in po soški dolini na Livek in Matajur, po eni najdaljših enoslednic do Čedada, čez Brda in Trnovsko planoto mimo Čavna na Kras in še čez Slavnik po dolini Dragonje v Piran. Da je Kolosala naporna in vsega spoštovanja
vredna tura nam pokaže že bežna primerjava z morda najznamenitejšim prečenjem Alp -iz Oberstdorfa do Gardskega jezera, na katerem se v sedmih etapah skupne dolžine 430 km nabere 14 200 višinskih metrov; da je primerna le za vzdržljive in vztrajne kolesarje, ki jim tudi sicer gibanje v gorah in po brezpotjih ni tuje pa se verjetno razume samo po sebi…

Valter Valenčič

Oznake: KOL

Komentiraj (1):

Jože Rovan, ponedeljek, 12. oktober 2009, ob 09:44

Čudovita tura, po kosih jo večinoma poznam, toda v devetih dneh, kako dol. Res smo vsi nekako preveč zagledani v različne variante Transalpa, ob tem pa nam naše gore ponujajo nič koliko kolesarjem primernih vzporednic Slovenski planinski poti.

Posebej mi je všeč, da sta segla tudi v Beneško Slovenijo, med rojake, kjer smo vselej dobrodošli in kjer tudi skoraj ne poznajo predsodkov glede kolesarjev. Spust z Matajurja v Benečijo v pozni jeseni, ko je Krn že pobeljen s prvim snegom, pa je nekaj izmed najlepšega, kar lahko ponudi turno kolesarstvo.

P.S: Mimogrede, za tiste, ki morda ne veste: Slovenska planinska pot je najstarejša vezna planinska pot (obhodnica) v Evropi. V zvezi z njo je bilo v tujini sprva obilo vihanja nosu, sedaj pa vsi sledijo našemu zgledu.

eXTReMe Tracker