Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Luknja peč

gorisekgorazd@gmail.com
         [email protected]


Približani Dimniki in Luknja peč


Skrivnostni Kot


V meglo objeta Škrlatica


Vrbanovi špici in Cmir


V stenci


Zoisove zvončice


Macesnovec z Dimnikov


Zasipska planina


Greben med Dimniki in Luknjo
pečjo po Prletovem mnenju še
ni preplezan oz. vsaj vedel
ni, da bi bil. Hmmm ... Če koga
mikajo grebenski stolpi, naj
pokuka sem. In še ... Ali kdo
vidi rdečo majico?


Dimniki izpod Luknje peči


Gamsji hotel


Proti steni


Prosim, ne utrgaj me!


Sestop z Luknje peči


Sedlo Luknja z megleno Rjavino


"Poljub grbavca in lepotice",
kot pravi Boris


Nasršeni kamnokreč 


Luknja peč nad sedlom Luknja

Veverica
Se spomnite maskote univerzijade
v Zagrebu leta 1987? Kot mulc
sem nosil priljubljeno
veverico na majici toliko časa,
dokler ni postala premajhna.
Resnico na ljubo je bil takrat tudi 
Zagi že čisto bled od obračanja
v pralnem stroju ...


Težko je življenje ... Upognjen
hrbet in sklonjena glava sta
zgovoren dokaz za to.


Luknja peč za travami Temena


Jaz bom kr tlele, mi čist nč
ne fali.


Veliki Pršivec


"Vožnja" proti Kotu


Rjavina


Debeli kamen


"Vidva se kar dejta, midva
greva drugam ..."

 
No, da vidimo, kdo je boljši?


Ko pride mama (levo zgoraj).
"Kdo naj da mir? Midva?
Saj sva pridna ..."


"Z mano se pa nihče ne želi igrati."


Tudi pozimi je prestrmo, da
bi se obdržal sneg ...


Na njej sva bila ...

 
Jutro namesto slovesa. Le kaj
kuka ven desno od Debele peči?
Še ena peč ...


Arhiv: Gorniška potepanja

sreda, 14. oktober 2009, ob 05:35, Gorazd Gorišek, ogledov: 8245

Le kdo je to, ki prihaja skozi nagnjeno in razpotegnjeno Slovenijo?Gorniška potepanja: Tudi potem, ko je bilo že zaprmej dogovorjeno: »Jutri pa res greva na Luknjo peč!« in je bila tura naštudirana do potankosti, se je žal vse končalo že večer pred odhodom ... Naslednjič sem šel po stopnicah zelo previdno in začuda preživel.

 

 
Gora s številnimi zanimivostmi

 

Luknja peč (2249 m) naju je dolgo vabila v svate, a je vedno prišlo nekaj vmes. Ogledovala sva si jo z vseh koncev in krajev, poleti in pozimi, ovekovečena je bila že na številnih fotografijah, toda z vzponom nanjo sva odlašala in odlašala …

Žaga: Macesnovec, Dimniki, Luknja peč in Rjavina

Tudi potem, ko je bilo že zaprmej dogovorjeno: »Jutri pa res greva na Luknjo peč!« in je bila tura dobro naštudirana, se je žal vse končalo že večer Lengarjev rovtVstoppred odhodom na stopnišču podjetja, kjer si služim vsakdanji kruh. Ker sem tak frajer, da delam samo vsak drugi dan (pa čeprav trinajst ur), sem mislil, da bom s pomočjo svoje furije zelo hitro doma. Po stari navadi sem želel preskočiti pet šteng naenkrat. Ponavadi se mi izide ... To pot se mi ni in že sem s poškodovano roko obsedel na hodniku, domov pa prišel z večurno zamudo. Toliko o hitrosti ... Sodelavcu, ki je prišel mimo in se moral v hipu preleviti v reševalca, je nekako uspelo, da me je za silo spravil k sebi, a žal ne dovolj, da se ne bi zgodba isti večer ponovila še enkrat. Če ima hudič mlade ….

V drugo ni šlo brez zdravniške pomoči. Ker sem trmast, seveda nisem dovolil, da bi me drugi vozili na urgenco. Ko je dohtar izvedel, da sem se pripeljal kar s... in ob koncu brezpotnega dela ture Na začetku ...kolesom, me je najprej z besedami: »A še nimaš dovolj?!« pošteno (in upravičeno!) oštel, potem pa le pomagal in me s strokovnim prijemom rešil bolečin. Z roko ob telesu sem se odpeljal domov, a z Luknjo pečjo naslednji dan seveda ni bilo nič. Brez obeh uporabnih zgornjih okončin se na to goro pač ne da priti. Upam, da se ne bo našel kdo, ki bo želel to trditev ovreči. Ker si Biserka ni rezervirala dopusta za gledanje v zrak, se je žrtvovala (ne prvič) ter na Pihavec in Šplevto nosila nahrbtnik za oba. Na stezah k sreči ni bilo veliko ljudi. Saj veste, kako je videti fanta, ki se ob natovorjenemu dekletu šverca brez vsega. Pa čeprav z eno »pospravljeno« roko …

Veverica

Miniti je moralo še štirinajst dni. Tokrat sem šel iz službe po stopnicah zelo previdno in začuda preživel. Vse ostalo je bila samo, če malo pretiravam, zgolj Podobe, podobe, podobe ...Tik pod vrhom Luknje peči. Kristali kalcita?še formalnost. Da ne bo pomote. Vzpon na Luknjo peč iz Kota z dodatkom Dimnikov ter prečenje do Temena je zelo resna visokogorska tura in je nikakor ne gre podcenjevati, vendar se mi je že nekajkrat zgodilo, da sem samemu sebi bolj nevaren v »varni« dolini kot pa na zahtevnih kolovratenjih po skalnih vršacih. Morda boste še izvedeli kakšno podrobnost ...

Luknja peč z vzhodne strani

Ker nisva bila najbolj zgodnja, na Lengarjevem rovtu sredi Kota ni bilo običajne samote. Triglavski romarji so se že začeli vzpenjali v višave. Veličastnega 5 x P: pot po policah Planica - Pokljuka. Kaj ko bi bila danes (kot nad Konjščico) spet Polona? Torej 6 x P ...Ali je kaj trden strop?portala, ki sredi Gub z oznako za pot Planica–Pokljuka povabi v levo, skoraj ni mogoče zgrešiti. Skalni prag nad zatrepom naju je dobro prebudil. Klini v njem so bolj za dekoracijo kot resno uporabo. V primerjavi z nekaterimi turami, ki so že bile za nama, je skala dovolj čvrsta. Višje nama je uspelo zgrešiti pravi odcep. Hujšega ni bilo. Treba je bilo malo sestopiti in oprezati za nadaljevanjem. Na policah sva pričakovala več zraka, vendar se nad udobnostjo »poti« nisva pritoževala. Na tem delu se je letos spomladi zgodil podor. Zadnje informacije govorijo o tem, da je polica še vedno prehodna brez večjih posebnosti. Dodatna previdnost seveda ni odveč, saj stena nad podorom niti slučajno še ni legla k počitku.

Dej mi luč pržgi ...

Prehod skozi okno na sončne travnike nad Krmo je navdušujoč. Predno sva se obrnila proti Luknji peči, so bili na vrsti še Dimniki (2104 m). Kratko sva Nekdo se je zataknil v Dimniku z veliko začetnico ...Pravzaprav se ni ... Je že na vrhu.sestopila, nato pa po travah dosegla greben in se povzpela desno na predvrh in naprej na bližnjo najvišjo točko. Prav lahko ni, zelo težko pa tudi ne. Kdor zmore na Luknjo peč, mu tudi skok na Dimnike ne bo povzročal večjih težav. Le dodatne pol urice bo potreboval – z razgledovanjem vred.

Na Luknjo peč sva sledila Miheličevemu opisu in zelo dobrim dodatnim navodilom. Lažja sta sicer nadaljevanje po PP in vzpon na vrh po stranskem Po vzhodnem grebenu na vrh ...... Luknje peči. Rjavina se je skrila, mraz pa ne ...grebenu, ki pada v krmo, kjer je potekal najin sestop. Med »gamsjima hoteloma« (po Miheliču) sva se čez strme trave povzpela do stene. Malček siten prehod vodi vanjo čez grapo, a skala je dobra. Proti vrhu sva iskala smiselne naravne prehode in v prijetnem poplezavanju dosegla vrh. Vreme nama ni ravno služilo. Rjavina se je odločila, da bo cel dan ostala skrita v meglenem obroču. Morda je bilo kar prav tako. Vsaj navidezno sva namreč stala na najvišjem zobu znamenite Žage, ki jo lahko občudujemo z Dovjega. Prvi zob – Macesnovec in njegov najlepši macesnov gaj na svetu – pa hraniva za katero od jesenskih pobarvank.

Z vrha sva sledila pristopu, ki pripelje iz Krme. Tik desno od grebena do PP, nato pa po stezici na sedlo Luknja s še enim zanimivim oknom. Okvir je bil že 'Dej prit še ti ...... se boma skupi slikala.'postavljen, treba je bilo samo še nekaj dodati vanj. Čeprav spomin na padec fotoaparata še ni zbledel, sem ga vendarle postavil na skalo in s pomočjo samosprožilca uokviril oba. Hja, kaj se hoče ... Hribovske koze zaenkrat še ne znajo slikati, drugih primernih prostovoljcev pa seveda ni bilo v bližini ... Bližala sva se Temenu (2136 m). Do njega so nama v težjem svetu pomagali možici, v lažjem pa uhojena stezica. Večjih težav ni bilo, dokler ... Videla sva se že na mehkih travah prepadnega pomola, toda od njega naju je ločila ozka in izpostavljena polica. Naravnost naprej nisva resno poskusila, rajši sva se obrnila desno navzgor in v lažjem plezanju dosegla prijaznejši svet nad Temenom.

<3

Čeprav to sploh ni vrh v pravem pomenu besede, saj mu je zelo težko dodeliti nekaj malega relativne višine, in čeprav vem, da lepote ni mogoče izmeriti z metrom, Še dolgo bo ponosno stal ...ker jo pač vsak vidi s svojimi očmi, moram napisati – ta Obrazkošček sveta je lep. Zelo lep. Imela sva na izbiro: Rjavina ali poležavanje na Temenu. Lenoba je zmagala in že sva uživala v mehkem naslonjaču enega od posvečenih kotičkov naše deželice. Čisto nič mu ni treba dodati, da bi bil še lepši. Resnično čisto nič! No, razen ... Ah, pustimo to ... Počitek je dobro del, pa še dodatne izgovore za »lenitis« nama je uspelo najti med njim: na Rjavini sva že bila, na Temenu še ne, in videla bova ostanke nesrečnega zavezniškega bombnika, ki je strmoglavil med drugo svetovno vojno, pri katerem še tudi nisva bila, in ne nazadnje, zakaj bi hodila na Rjavino, če je zavita v meglo?

Luknja peč s Temena

Božja kazen za dolgo poležavanje je kmalu prišla. Na zahtevni prečnici pod Temenom sva srečala gada, ki je jezno protestiral, ker sva vdrla v njegov svet. Tako naju je prestrašil, da bi skoraj odskočila, kar pa na prepadni polici ni najbolj pametno početje ...

Gad. Glava je levo zgoraj ...

Pri ostankih letala sva se tiho poklonila žrtvam. O nesreči nisem našel veliko podatkov. V knjigi Franceta Malešiča Spomin in opomin gora, ki je izčrpna kronika nesreč v gorah, lahko preberemo nekaj stavkov o tem dogodku, kot ga je opisal domačin iz Radovne.

Odtod sva čez Pungrt lovila markirano pot proti Staničevemu domu, dosegla Dovška vratca in se na drugi strani po melišču zapeljala v Kot. No, seveda ne čisto do dna. Nekaj časa je šlo zelo dobro, nato pa so nama v bližini Debelega kamna čas krajšali nadobudni rogači, ki so v mladostni razigranosti posnemali čisto prave odrasle borbe svojih očetov.

Pri slapovih je bilo malo manj razburljivo kot ob zimskem obisku. V tisti objavi najdete tudi nekaj fotografij zasnežene Luknje peči. Vzpon nanjo je zelo Otroški ravsZavezniški bombnik ... Pravzaprav tisto, kar je ostalo od njega.lepa, vendar zahtevna in dolga tura. Ali je bolje okoli ali čez Rjavino, se bo odločil vsak sam. In še nekaj vam prišepnem. Čeprav boste mogočno sosedo »samo« obkrožili, najvišje točke dneva ne boste dosegli na prvi zvezdi tokratnih Gorniških potepanj. No, razen če je kdo sposoben na Luknji peči iz čistega veselja nad osvojenim vrhom skočiti dobrih pet metrov visoko v zrak …
 

eXTReMe Tracker