Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Dokaz, da ekonomija ni v nasprotju z ekologijo

sobota, 26. november 2005, ob 05:55, Maja Belimezov, ogledov: 732

Naslov alpskega mesta leta dobil francoski Chantery – 2/3 alpskega prebivalstva v urbanih predelih

Alpsko mesto leta

Dokaz, da ekonomija ni v nasprotju z ekologijo

Po nemškem Sonthofnu je naslov alpskega mesta leta dobil francoski Chantery – Dve tretjini alpskega prebivalstva v urbanih predelih


Jesenice – Sonthofen, mestece z 21.000 prebivalci na skrajnem jugu Nemčije, blizu Oberstdorfa v Allgäuskih Alpah, je letošnje Alpsko mesto leta. Ta naslov podeljujejo od leta 1997 (z izjemo leta 1998), prejme pa ga mesto, ki v vloženi kandidaturi izkaže največjo zavzetost za uresničevanje ciljev alpske konvencije. Med dosedanjimi dobitniki tega priznanja je tudi Maribor (leta 2000), jutri bo ta naziv prejel francoski Chambery, ki bo Alpsko mesto leta 2006.

Dosedanja Alpska mesta leta – poleg omenjenih še Beljak, Belluno, Trento (Italija), Bad Reichenhal (Nemčija), Herisau (Švica) in Gap (Francija) – so organizirana v tako imenovano Interesno skupino Alpsko mesto leta, ki se vsako leto poveča za enega člana. Z novim nosilcem naziva sklenejo pogodbo o sodelovanju, s katero si interesna skupina zagotovi izvajanje nekaterih storitev, kot sta svetovanje in podpora pri administrativnem delu, in dolžnosti nosilca naziva. Žirijo, ki izbere naslednjega zmagovalca, sestavljajo trije predstavniki, izbrani iz strokovnih organizacij, ki delujejo na celotnem območju Alp. Žirija preveri letni program izvoljenega mesta in mu svetuje pri vsebinskih vprašanjih. Ob izteku leta mora Alpsko mesto leta žiriji predložiti zaključno vsebinsko in finančno poročilo o uresničevanju ciljev, ta pa ga mora potrditi.

Za naziv Alpsko mesto leta lahko kandidira vsako mesto na območju Alp, ki izrazi voljo in pripravljenost dokazati, da se ekologija in ekonomija ne izključujeta, temveč smiselno in s pogledom v prihodnost medsebojno dopolnjujeta. Interesna skupnost Alpsko mesto leta je izoblikovala pet ciljev, ki jih morajo dosegati njeni člani: krepitev alpske zavesti, zagotavljanje aktivne udeležbe prebivalstva, povezovanje z drugimi območji, trajnostni razvoj ter sodelovanje mest.

Ti cilji so tudi del alpske konvencije, mednarodne pogodbe, ki so jo leta 1991 podpisali Avstrija, Francija, Italija, Liechtenstein, Monako, Nemčija, Slovenija, Švica in Evropska unija. Osrednji cilj pogodbe je varstvo Alp in trajnostni razvoj, povezovanje ukrepov za varstvo alpskega prostora s trajnostnim in dolgoročnim regionalnim razvojem. »Pomembno je, da se vsebina alpske konvencije konkretno uresničuje prav v mestih alpskega sveta, saj živita dve tretjini alpskega prebivalstva v urbaniziranih predelih, ki zavzemajo le 40 odstotkov celotne površine Alp. Glede na celotno površino so Alpe zato nedvomno še vedno podeželski prostor, prebivalstvo in s tem gospodarstvo pa je večinoma že zaznamoval značaj mesta. Tu je tudi razlog, da med naravo in kulturo, ekologijo in ekonomijo nastajajo napetosti. Spodbuditi širši krog prebivalstva, da bi se začel zavedati potreb po (so)delovanju in skladnem razvoju urbanega in podeželskega okolja, pa je izrecni namen in osrednji cilj ideje Alpskega mesta leta,« pravi predsednica interesne skupnosti Colette Patron, sicer podžupanja in pooblaščenka za turizem francoskega mesta Gap.

Tomaž Branc

eXTReMe Tracker