Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Troglavi pantokrat

Delno tudi na hrtbtišču stenskega koledarja PZS 2006

nedelja, 4. december 2005, ob 11:48, Franci Savenc, ogledov: 2773

ali zatiralsko božanstvo - Izvor in pomen imena TRIGLAV

Objavljeno v reviji Zvon, št. 4, september 2005

TROGLAVI PANTOKRAT
ALI ZATIRALSKO BOŽANSTVO?

Izvor in pomen imena TRIGLAV


Brž ko se je med ljudmi ugnezdila vera, da v zloženki T/triglav prvi del pomeni števnik tri – ta vera pa je stara najmanj tisoč let – so se začele na zloženko grmaditi vse mogoče ponazoritve, ki so se bodisi upodobile v troglavem kipu boga Triglava bodisi so naselile zadevnega boga na troglavo goro in tudi goro poimenovale po njem. (Poleg našega Triglava se s številom tri brez dvoma poigrava tudi Troglav, najvišji vrh Dinare na Balkanu; kot sedež božanstva pa kot izjemno veličastna in impresivna gora pride v poštev edinole naš Triglav.)

O kipu poročajo stare kronike, ki vedo povedati, da je Oton, bamberški škof in razširjevalec krščanske vere na Pomorjanskem, v Štetinu, troglavem mestu, ki stoji na treh gričih in kjer so imeli poganski severni Slovani svoja svetišča, najvišji hrib pa je bil posvečen velikemu bogu Triglavu, lastnoročno razbil kip boga Triglava na tem griču, tri glave pa, ki so krasile kip, je vzel s seboj in jih poslal papežu Kalikstu v Rim, da bi s tem dokazal uspešno spreobračanje poganskih Slovanov. (Povzeto po Lovšinovi knjigi V Triglavu in njegovi soseščini.) Linhart (Versuch einer Geschichte von Krain), nebodilen, je triglavemu staroslovanskemu bogu tudi skušal dognati pomen: tri glave naj bi bile znamenje pantokratičnosti, obvladovanje vsega, z eno glavo se ozira po nebu, z drugo po zemlji in s tretjo pod njo. Tako mu ne uide nič in vsemu vlada, kakor se najvišjemu bogu tudi spodobi. (Povzeto po Kmeclovih Zakladih Slovenije.)

Nadaljevanje bajke, da je gora sedež boga Triglava in sama kot njegova podoba triglava, je na pobožanstveni najvišji slovenski gori pripeljalo do krčevitega štetja treh glav ali treh vrhov, ki se je nekaterim posrečilo, drugim ne. Svoječasno znamenita imena učenjakov in publicistov, ki jih našteva Lovšin, so se (z Lovšinom vred) zapredala v čarobno številko tri, a so nekateri obtičali pri enem vrhu, nekateri pri dveh, nekateri (nekoliko posili) pri treh. Bolje pa bi se bilo domisliti, da je možna še druga razlaga, ki sega znatno globlje v debele plasti zgodovine, morda celo šest tisoč let nazaj, vse do indoevropskega prajezika in je današnja iztočnica zanjo lahko zloženka trinog, ki pomaga razveljaviti število tri v korist velelnika tri (od glagola treti). Poskusimo!

Indoevropski prajezik je že poznal zloženke tipa kažipot, to je besede, sestavljene iz velelnika in samostalnika. (Izjemoma najdemo v današnji slovenščini na mestu samostalnika tudi pridevnik ali prislov, npr. nebodilen, nepridiprav, vendar je to stranpot pri našem razmišljanju in jo bomo pri zasledovanju našega cilja zapustili.) Pomenski odnos med velelnikom in samostalnikom je zelo zapleten (kažipot na primer, ni pot, pač pa »pokazatelj poti«, po drugi strani pa je klativitez res vitez, četudi malo bolj čudne sorte, toda angleški pickpocket ni žep, pač pa nekdo, ki se vtika v naš žep, in da trinog nikakor nima treh nog, bo razloženo tukaj v nadaljevanju), vendar se bomo izvečine odpovedali tudi tuhtanju o zadevnem pomenskem odnosu, da ne bi izgubili iz vida osnovnega oblikovnega kriterija: velelnik + samostalnik, ki nas prvenstveno zanima. Ugotoviti hočemo namreč, ali je tri v Triglav števnik tri ali velelnik od glagola treti. (Če se nam posreči to dognati, bo mogoče dognati tudi prvotni pomen besede.)

Ta tip zloženk (namreč velelnik + samostalnik) so ohranili nekateri današnji jeziki nasledniki indoevropejščine, ki tako retrogradno kažejo na izvorni model izpred šest tisoč let. Klasični zgledi v slovenščini so že omenjeni kažipot, trinog in klativitez, dodamo lahko lažibrat, slačipunca, Skočidol, Aškerc je v svojem Zlatorogu zapisal nebodiprida, iz balkanskega okolja poznamo priimke Popivoda, Mučibabić, Tresibaba in zaničljivko jebiveter, v nemščini je doma Taugenichts, morda bi smeli dodati Lebemann in Haudegen, obstojita italijanska priimka Cantalamessa in Bevilacqua, bogata je angleščina s pickpocket, breakfast, scarecrow, cut-throat, cease-fire in priimki Shakespeare, Drinkwater, Makepiece. (Posebno veselje so imeli v mnogih jezikih z V/vodopivcem: Popivoda, Bevilacqua, Drinkwater, Trinkwasser…)

Seznam je vse prej kot popoln, vendar naj zadostuje za dokaz, da je (bil) proces tvorbe tovrstnih zloženk dokaj živ, in to nas pripelje do vprašanja, kaj je tri v trinog in Triglav. Marko Snoj v Slovenskem etimološkem slovarju piše: »trinog – zloženka iz velelnika glagola treti in noga«. In zakaj bi tri v Triglav ne bil velelnik od glagola treti? Jezikoslovno je zaradi starosti velelnik veliko bolj utemeljen kot mlajša (čeprav tudi ta stara vsaj tisoč let) zamenjava s števnikom tri. Prav nič čudnega ni, če se je v stoletjih/tisočletjih velelnik tri (od glagola treti) po ljudski etimologiji zamešal s števnikom tri, toliko laže, ker je velelnik zelo malo v rabi. Toda, ljubi (ljudski) etimologi, bi si kdo drznil tudi trinog razlagati s števnikom tri? Menda se ne bo našel kdo, ki bo trdil, da je trinog človek s tremi nogami? Marveč bo priznal, da je trinog človek, »ki t(a)re (z nogami) tiste, ki jih ima pod sabo«, ali »ki t(a)re tiste, ki jih ima pod nogami«. (In to je slovarski pomen besede: tiran, mučitelj, zatiralec. Nič v zvezi s števnikom tri.) Ali nas ta analogija ne pripelje do pojmovanja Triglava kot tistega hudobnega božanstva (v obliki demona, zmaja, črta, volkodlaka, vampirja – ?), ki ljudem »tre glave«, torej jih ubija? Ali ne gre za eksekucionistično malopridnost, ki jo naš očak še dandanašnji prav prad opravlja? In ko bomo priznali to razlago, bomo rešeni mučnega štetja treh glav. (Ljudska domišljija bo seveda še naprej ohranjala pravljično prikazen troglavega zmaja Triglava, in tudi stilizirana Triglavova silhueta v slovenskem grbu bo utrjevala uležano vero – ljudsko etimologijo – treh vrhov.)

A niti najmanj ni treba, da ta razlaga današnjemu domoljubu kazi hvalilno občudujočnost izjemno veličastne in čudovito oblikovane, danes celo nacionalno zaščitniške gore. Eno je obrabljeni, pokopani pomen imena iz sive pradavnine, drugo je današnji domovinsko športni ponos!

Stanko Klinar

eXTReMe Tracker