Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Visoka Skuta

Zahodno pod vrhom Štruce (2457 m) pred Skuto (2532 m) v Kamniško-Savinjskih AlpahJanez Pikon: Kamniško Savinjske Alpe ležijo vzhodno ob Karavankah in njihov osrednji del je kljub dvojnemu imenu precej krajši. Tako rekoč vsa gorska skupina je v Sloveniji, samo vogal z Belsko Kočno je v Avstriji.

Visoka Skuta

Popotniku svojih čarov ne skriva, saj se s severa že na Jezerskem vrhu prikaže kot mogočna skalna kulisa. Vendar so planinci Kamniško-Savinjske Alpe odkrili precej pozno, zato se je tudi tu ohranila očarljiva pokrajina, ki človeka pritegne že ob prvem obisku. Ta gora se predstavlja prav z vseh strani v izredni skalni lepoti. Na vrh Skute (2532 m) lahko pridemo po ne pretežki običajni poti ali pa po zavarovani plezalni poti čez divji greben Dolgega hrbta (2473 m) in Škrbine (2408 m). Danes v to področje vstopimo po cestah in odlično označenih poteh in tu zanje velja, da je tako rekoč vsak vrh doseči v enem dnevu.

Gorska skupina z veličastnimi vrhovi kot Julijske Alpe in so pokrajinski biser

Trije najvišji vrhovi Kamniško-Savinjskih Alp so Grintovec, Kočna in Skuta. Te gore so najlažje dostopne z juga in s te strani so se nanje povzpeli prvopristopniki, na Grintovec Scopoli (leta 1759) in Wulfen, na vse tri pa sto let pozneje Frischauf. Izraz prvopristopniki je treba pri številnih Alpskih vrhovih uporabljati pogojno, kajti ponavadi so bili to neznani domačini, povečini pastirji ali divji lovci. Gams, ki so ga podrli nezakonito in gamsje meso, ki je bogatilo borno hrano siromašnih kmetov, sta jim seveda bila važnejša od slave prvopristopnika. Pastirji so velikokrat iskali koze ali ovce, ki so se med iskanjem hrane zaplezale in se znašle na kakšnem vrhu; včasih so namreč uporabljali pičlo travo v krnicah v katerih je bilo polno skal in grušča. Na svoje območje so se zelo dobro spoznali kmetje z velike domačije Suhadolnik, ki so Frischaufa leta 1874 in 1875 vodili na Grintovec in Kočno.

Gorska skupina z veličastnimi vrhovi kot Julijske Alpe in so pokrajinski biser

Približno 900 metrov visoko ležeča domačija nad dolino Kokre je še danes priljubljeno izhodišče za vzpon na gore z juga. Najeti gospodarja domačije za vodnika nikakor ni bilo lahko, kot pripoveduje Frischauf: »Primož Suhadolnik je potreboval ženino dovoljenje, ta pa je v hiši strogo vladala in nebi dovolila možu, da je odsoten, ko je treba pri hiši opravljati nujna dela. To sem vedel in se tudi ustrezno pripravil. Precejšnja količina hrane, ki smo jo vzeli s seboj (zlasti vina in kave) je bila namenjena za večerjo, h kateri smo povabili tudi gospodinjo. Učinek ni izostal, v veselem ozračju večera ni našla nobenega povoda, da bi vložila veto proti naši turi.«

A. V. Pavich, ki je leta 1875 tudi hotel pridobiti Primoža Suhadolnika za vodenje pri vzponu na Skuto ni pomislil na gospodinjo in se nanjo ni ustrezno pripravil: »Seveda mi je bilo izredno veliko do tega, da bi dobil za vodnika Primoža Suhadolnika, ki je bil pri petinštiridesetih v najboljših letih in je že večkrat spravil Skuto pod noge. Njegove oči so veselo zasvetile, ko sem mu povedal o svoji nameri, da se hočem v kakršnihkoli razmerah povzpeti na Skuto.

Gorska skupina z veličastnimi vrhovi kot Julijske Alpe in so pokrajinski biser

Toda še preden je lahko kaj rekel o svojem soglasju je njegova žena odločno ugovarjala temu, da bi bil njen mož kakorkoli manjkal, saj se je pravkar začenjala žetev. Gospodinjin nastop se mi je zdel nekoliko milejši, ko me je napotila k še bolj izkušenemu vodniku, ki da prebiva komaj 20 minut hoje odtod.« S tem vodnikom, strastnim lovcem gamsov Antonom Kalanom je krenil Pavich naslednje jutro ob treh in prišel za dne na Skuto, kjer se je zapisal kot prvopristopnik. Več o tem pripoveduje J. Frischauf v knjigi »Die Sannthaler Alpen« (Savinjske Alpe).

Najbolj priljubljen pristop na Skuto poteka danes od Češke koče (1542 m) po plezalni poti na Mlinarsko sedlo (2334 m). Po običajnih poteh pridemo na to sedlo tudi iz doline Kokre mimo domačije Suhadolnik in iz doline Kamniške Bistrice. Na Mlinarskem sedlu za vzpon na Skuto izbiramo med lahko običajno potjo in zanimivo plezarijo po grebenu. S Skute namreč sega do Mlinarskega sedla izraziti greben Dolgi hrbet (2473) in Škrbina (2408 m). Običajna pot poteka po prvem odseku južno od grebena čez melišča in se vzpne na greben šele potem, ko postane ta položnejši.

Gorska skupina z veličastnimi vrhovi kot Julijske Alpe in so pokrajinski biser

Steza s plezalnimi deli se kmalu odcepi od običajne poti in vodi z deloma zahtevnim plezanjem (nekatera mesta so skrajno izpostavljena) čez stolpe in skozi škrbine, ter z nekaj spusti in ponovnimi vzponi po grebenu Dolgega hrbta in Škrbine. Pot je zavarovana z jeklenicami, na zahtevnih odsekih pa pomagajo tudi klini in skobe. Tu z vrtoglavico nimamo kaj iskati, saj sta obe strani grebena prepadni. Uživamo ob neverjetnih pogledih v globino na čudovito Ravensko Kočno na severu in vrtačasto kraško planoto Velikih Podov na jugu.

Gorska skupina z veličastnimi vrhovi kot Julijske Alpe in so pokrajinski biser

Vzhodni del grebena ni težaven, obiščemo vrh Štruce (2457 m) in se po krajšem počitku vrnemo na stezo, ki se združi z običajno. Potem hodimo do vršnjega dela Skute skoraj po ravnem čez grušč in skalne plošče. Na najvišji točki (2532 m) uživamo med zasluženim počitkom sijajen razgled, kateri nam je danes deloma izostal zaradi včasih kar goste megle.

Krajši odmor izkoristimo tudi za podoživljanje spominov pred enaindvajsetimi leti, ko smo dolgemu grebenu s Turske gore, dodali še Grintovec z zaključkom poti pri Domu v Kamniški Bistrici. Po počitku nadaljujemo južno pod Skuto in nad Malimi Podi do odcepa pred Rinkami, odkoder se zahodno povzpnemo na Koroško Rinko (Križ 2433 m), z nje pa po zavarovani plezalni poti na Jezersko sedlo (2034 m), prečimo melišče do Kranjske koče na Ledinah (1680 m), odkoder po Slovenski plezalni poti vstopimo pod predel Na Prodih v Okroglo gošo in v temi prispemo na parkirišče nad Štularjevo planino (1267 m).

Vir: Čudoviti svet Karavank in Kamniško Savinjskih Alp, Ingrit Pilz


Janez Pikon

Moja gorska pot skozi čas ...Moj arhiv: Janez Pikon

Video: Visoka Skuta

Skuta, 2532 m Dolgi hrbet
Korito Škrbine Greben Štruce
Jeklenice v steni Preko Škrbine
Kozorog Južno pod Skuto
Skuta, 2532 m Koroška Rinka
Štruca, 2457 m Jezersko sedlo
Naravno okno Jezersko sedlo
Mrzla gora v megli Jezersko sedlo
Jezersko sedlo Vzlet kavke s Skute
Pod Koroško Rinko Jezersko sedlo

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti