Po zavarovanih plezalnih poteh "Winkelturm Klettersteig", E ter "Winkelturm Ostrgrat", A/B
/.../ Vrhovi so bili še v megli / oblakih, mi pa smo po premočenem terenu sestopali proti jezeru in naprej čez sedlo Madritschen pod severno ostenje Winkelturma. To noč in dan poprej je deževalo, a nas zaradi navpično previsne severne stene to ni hudo skrbelo.
/.../ Pod steno se pogovorimo o strategiji plezanja, opremimo se in tudi nagledamo nad nami štrleče plate. Tu in tam so bile v pramenih namočene, a ne prehudo. Vstopni raztežaji ferate "Winkelturm Klettersteig" (E), so manj zahtevni, kasneje pa težavnost kljub neštetim skobam konkretno naraste. Res da je skob nenormalno veliko, morda nekomu moteče, a na 200 metrov visoki smeri so malce bolj razmaknjene, tako da se mora plezalec ponekod kar potruditi, da doseže naslednjo.
/.../ naklonina je na nekaterih mestih konkretna in tudi previsna. Posladek čaka v zgornji tretini, kjer so tri, morda štiri ključna mesta - daljše nekoliko previsne plate in kamin.
/.../ kaj pomeni ocena težavnosti ferrate E ? Najtežje možno, psihofizično kot tudi tehnično, tudi zavarovano (ekstremno) plezalno pot s previsnimi odseki!
Zlezena ferata ni prehudo naporna, oziroma nisem imel občutek, da bi naj bila to tista najvišja zahtevnost. Na vrhu sem izjavil nekako takole: ".. če je tole E, potem sem jaz bicikel". Z drugimi besedami, če bi sam ocenjeval, bi ta smer kljub ta dan mokri steni, dobila oceno D. Lezli smo že kaj težjega in zahtevnejšega, pa je bilo ocenjeno pol manj kot čisti E.
To pa še ne pomeni, da je ferata Winkelturm sprehajalna potka. Daleč od tega! Plezalcu lahko kaj kmalu pokaže kje so njegove meje. In mu jih tudi bo, če bo prehiteval sam sebe. Vse je pač odvisno predvsem od sposobnosti in izkušenosti posameznika.
V vsakem primeru pazljivo in premišljeno vanjo, saj zasilnih izhodov tu ni!
Povezava do celotne reportaže.