Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Dan prej

Kalvarija in poročni šopek na NanosuGore in ljudje: Kaj novega lahko poveš o stokrat prežvečeni poti, zakaj Triglav? »Zaradi ljudi, ki jih srečam, in pogovorov z njimi.« Potem bi moral biti tam naslednji dan, ko je gor šlo sto žensk. Tako bi se naklepetal za nadaljnjih sto dni. »To bi lahko bilo izzivanje. Nisi vedel, da so pohod organizirali ob polni luni?«

Planinski pogovori

 
 Tudi ženske so med gasilci; pri sv. Hieronimu.Verjameš v moč polne lune? »Luna dokazano deluje na vodo, pa tudi na žensko in njeno meno. Ljudska modrost pravi, da se takrat rado menja tudi vreme.« Domačini Mojstrane in Kranjske Gore že dolgo ne pomnijo take količine padavin, kot je bila tisto noč s stotimi ženskami pod vrhom Triglava. Misliš, da je to naključje? »Kako naključje? Izlet so načrtovali veliko vnaprej. Polna luna na tisti dan gotovo ni bila naključno.« Torej te nista odvrnila ne slaba vremenska napoved ne okoliščina, da se je pohod sto žensk začel že na četrtek? »Bil sem v dvomih, pa sta me dva sodelavca opogumila, češ – saj bo samo kakšna ploha in ženske so v četrtek itak še na zabavi v Bohinju.« Ti verjameš vsakemu? »Verjamem, da sta imela dobrega prišepetovalca.«
 
Če bi izobraženi ljudje zmogli tudi logiko preprostega človeka, bi bilo na svetu veliko genijev. (*)
 
 Jamarji v Krmi Si na poti srečal kakšne planince? »Ne.« Potem so oni srečali trebe? »Trojici sestopajočih sem rekel, da so gotovo bili v visokih gorah, ker imajo tako velike nahrbtnike. Prvi je globoko vdihnil, a tudi samo izdihnil. Pod prsi je podstavil palice, da je vsaj malo razbremenil od teže ukrivljeni hrbet. Drugi se je zazrl v dolino, ponovno pogledal proti vrhovom, nakar je počasi povedal: 'Z vaše strani se tak pogled zdi smiseln.' Bili so jamarji! Slikal sem jih lahko le z obljubo, da ne bodo za primer neprimerno opremljenih.« Kako bi oni lahko bili neprimerno opremljeni? »Pozabil sem jih vprašati. Po moje si lahko neprimerno opremljen, tudi če imaš opreme veliko preveč.«
 
Znanje je oblika verovanja. Je omejitev. Dvom in razmišljanje pa sta nenehno odpiranje neskončnega števila vrat … brez možnosti razumevanja.(*)
 
 Čehinji v Krmi Drugih nisi srečal? »Naslednji dve sta bili ženski, skupaj sta imeli en majhen nahrbtnik.« Sta bili od 'sto žensk na Triglav'? »Jasno, da ne, če sta šli navzdol in celo sami. Prav zato sem ju vprašal, ali sta dve izmed stotih. Odkimali sta. Ko sem ju vprašal, ali sta z jamarji, ki so pred kratkim šli mimo, sta se spogledali in povedali, da sta iz Češkega.« Na sliki sta videti zaupljivi. »Edini pritrdilni odgovor sem dobil na vprašanje, ali ju lahko slikam. Zakaj sta mi natvezli, da gre za njima en starejši gospod, ne vem. Po tistem nisem srečal nikogar več, lahko pa se je možak tudi skril, kaj se ve.«
 
Kdor se prilagaja, izgublja sebe, kdor se ne, se izgubi. (*)
 
 Korenovi na poti mimo Snežne konte Tujcev ni bilo? »Vkup sem prišel z angleško govorečo trojico, ki je prišla od Planike. Prijazno so počakali, da sem v miru in leže na tleh poslikal eno izmed skal. Nekaj mi je reklo, naj jih ogovorim kar po slovensko. Dvojica je bila od Korenovih.« Je bila Kredarica polna? »Polna raznovrstnih ljudi. Nekdo je oskrbniku razlagal, kaj vse nenavadnega se mu je že pripetilo na Triglavu. Da je bil na vrhu enkrat povsem sam. Ko sem ga vprašal za naslednji dve uri, je rekel: 'Gotovo bi se kdo našel.' Prav je imel. Kljub megli in pršenju in pozni uri sem se odločil, da grem na vrh.«
 
Je pot in je način, kako dosežemo svoj cilj. Pot je pravi način. (*)
 
 Skala ob poti mimo Snežne konte Povej še kaj. »Stopi in oprimki so bili zelo spolzki in drseči. Koliko hrapavih moških rok jih obrusi na grobo in ženskih spolira na fino? Od potu mokre roke so imele vodobrusni učinek.« Potem je šlo pa kot namazano? »Za vrh sem porabljal zadnje moči.« Še dobro, da te ni dobila policijska kontrola, to bi jih slišal! »Vedel sem, da bodo vsi policisti na Triglavu šele naslednji dan, z ženskami, in da tisti dan ne bo policijske kontrole.« Kako je potem šlo? »Mislil sem si: če se alpinisti lotevajo Himalaje v alpskem slogu, zakaj se jaz Triglava ne bi lotil v himalajskem? Način so vendar iznašli alpinisti.« Kakšen slog pa je to? »Kjer se je dalo, sem se navzgor vlekel za fiksno pritrjene jeklene vrvi. In vestno sem jih uporabljal tudi navzdol.«
 
Kdor si upa in si dovoli, a ne žali in ne škoduje drugim, je povedal vse o pravici do osebne svobode. (*)
 
 Razgled s Triglava je vedno – vsaj v Aljaževem stolpu Kaj je bilo s prebavo? »Po prvi uri hoje sem občutil slabost. Mislil sem si, da sem lačen, in začel jesti rozine. Po drugi uri se je slabost oglasila močneje. Mislil sem si, da sem preveč žejen, in se napil solčavskega čaja. Po tretji uri sem mislil, da mi je slabo od napora, in v koči spil kozarec rdečega vina. Po četrti uri me je začelo zvijati v trebuhu. Takoj sem vedel, da sem vseskozi mislil narobe.« Kako si to rešil? »S pogledom sem se pogladil po trebušni votlini.« To je bilo vse? »Med počasnim sestopom sem si zaželel požirek dobrega domačega žganja. Čeprav sem vedel, da imajo na Kredarici le industrijskega.«
 
Ni težko prepričati človeka, da je pameten. Težje mu je dopovedati, da ni najpametnejši. (*)
 
 Štajerca na Kredarici Si ga dobil pri meteorologih? »Ko sem se vrnil v kočo, sta za točilno mizo še vedno stala ista zadovoljna človeka. Lahko bi pomenilo, da sem se z vrha vrnil zelo hitro! Tisti veselejše narave bi v Kekcu zlahka odigral vlogo Kosobrina, drugi pa ni bil nič podoben Rožletu. Nisem vprašal, ali je bilo študentki za pultom ime Mojca. No, oni drugi je sam od sebe prinesel borovničevec in domačo slivovko s Kozjanskega. Vidiš, kako se je uredilo samo po sebi.«
 
Lep večer je darilo dneva tistemu, ki je bil z njim. (*)
 
 Mariborčani v Krmi Si šel še isti večer v dolino? »Tokrat mi je bil ljubši jutranji sestop. Zadnje pol ure je v Krmi močno lilo. Dober tuš pred odhodom v službo. Samo še obrisal sem se in preoblekel.« Je bilo parkirišče ob takem vremenu prazno? »Dvanajst Štajercev je čakalo, da bodo vdano odkorakali v vodni pozdrav triglavskega pogorja; bili so vdani v usodo: bo – kot pač mora biti. Šli so proti Planiki, tako kot 'stoženske'.« Ta čas bi tudi one že morale biti na poti. »Postal sem radoveden, koliko jih bo prišlo na vrh.« Ampak bile so pogumne. »Seveda so bile pogumne. Akcijo je organiziral časopis, v katerem težko zaslediš kako lepo zgodbo, polno miline in pozitivnih podtonov.« Si hotel reči, da drugačnih vremenskih razmer že niso mogle imeti, če je pohod organiziral ta časopis? Nič ne rečeš. Kdor molči, stotim odgovori! »Katerim stotim, onim s Triglava?«
 
Prisluhnimo dežju. Slišali bomo oblak, kako joče. (*)
 
 Pobočja Nanosa nad Vipavsko dolino Si bil kje na soboto, prvi dan po polni luni? »Z Ano sva šla na Plešo (plešasti del Nanosa). Pihal je tako močan severnik, da sem ga na polno preizkusil še na golem vrhu sosednje Grmade.« Ljudi pa ni bilo veliko? »Nasprotno. Pri sv. Hieronimu jih je bilo polno. Tisti dan je očitno tudi nekaj močno zagorelo. Kar dva gasilska tovornjaka sta stala pred cerkvijo.« Saj kamnita cerkev ne more goreti. »Vneli sta se dve srci, eno je bilo gasilčevo. Pomisli – poroko sta načrtovala na isti dan, kot so organizirali pohod sto žensk na Triglav. Ampak onadva sta imela čudovit dan. Svatje so imeli spokojne obraze. Še otroci so bili nenavadno mirni.«
 
Ne čakajmo dolgo na človeka, ki bi hotel našo ljubezen. Poiščimo ga in mu dajmo svojo ljubezen. (*)
 
 Poročno slavje »Na hitro sem 'si vzel' sliko neveste. Bil sem malo neroden – mladoporočencema bi lahko tudi čestital.« Dobro so zadeli dan, nihče ni bil moker. »Mladoporočenca sta se prav dobro zmočila, tako kot so se ženske pod Triglavom na petek. Morala sta iti skozi špalir vodnih curkov njunih prijateljev gasilcev. Ampak to je bilo povsem nekaj drugega.« Vseeno je močno pihalo. »Začuda je bilo pri cerkvi skoraj zatišje.« Na kaj si pomislil ob tisti priliki? »Na pred kratkim prebrano knjigo Rudija Kerševana Otrok vetra.«
 
Samo ljubezen je molitev, ki jo bog razume.
Kdor zna do podrobnosti napisati študijo o vetru, ni bil nikoli zaljubljen in tudi nikoli ne bo. (*)
 
(*) Rudi Kerševan, Gledam modro, vidim plavo
 
Iztok Snoj

 

 

 

 

 

 

 

 

Arhiv: Gore in ljudje

Arhiv: Četrtkova zgodba


Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti