Matevž Rehberger 19.09.2009 18:31 2097 0

Ueli Steck poskusil ...

Prvi poskus v zahodni steni Makaluja zaradi obilice novega snega neuspešen, poglejmo povzetek poročila Uelija Stecka o tem, kaj se je dogajalo:

V soboto zjutraj ob 00.30 sem zapustil bazni tabor in se odpravil v zahodni steber Makaluja. Povzpel sem se do mojega šotorčka na višini 6700 metrov. Pot do tja pelje čez vrhova Jumeaux, prvi je na 6220 metrih in drugi na 6462 metrih. Dolga pot, z 20 kilogramov težkim nahrbtnikom mi je vzela 9 ur. Utrujen sem pozno prispel na jutranji prigrizek. Šotor je še vedno gledal iz snega, dvomil sem namreč v to, da ga bom po velikem plazu še našel. Razveselilo me je dejstvo, da je vse nepoškodovano. Po dolgem dnevu čakanja je sledila kratka noč. V nedeljo ob treh zjutraj sem se zbudil in si pripravil zajtrk. Kavo in muesli. Ob štirih zjutraj pa sem nadaljeval z vzponom. Načrt je bil, povzpeti se na 7600 metrov in tam odložiti kuhalnik ter plin, vendar je bilo že na 6900 metrih preveč novozapadlega snega. Cel sneg "brez dna", tudi po strmi skali. Vanj sem se pogrezal vedno bolj izčrpan. Situacija me je spravila ob živce. Zaradi takih razmer se postaraš hitreje, kot bi si želel. Zato sem na 7200 metrih dokončno obupal. Brezupno je bilo tako poskušati. Moral sem se vrniti nazaj na 6700 metrov. Bil sem uničen, sesut, popolnoma izčrpan. Za 500 višinskih sem potreboval štiri in pol ure. Skoraj bi vse skupaj pospravil in se vrnil v bazni tabor, takoj naslednji dan sem si želel leteti nazaj domov. Po dolgem nihanju sem se odločil, da se tako hitro pač ne vdam! V tem trenutku je sneg pač preveč svež za plezanje tako težke smeri, tudi v lažji ne bi šlo. Sedanje razmere ne vlivajo upanja za kakršenkoli poskus. Lahko pa se spremenijo. Po poti nazaj v bazni tabor sem bil na vezi z Robijem in Andyjem. Bili so na normalni poti in se prav tako utapljali v globokem snegu. Danes, v ponedeljek zjutraj, sem se ob osmih zbudil, spal sem 12 ur. Imel sem težke noge. Motivacija je bila na nuli. Sedaj pa svet izgleda mnogo bolje. Ta teden prav veliko ne morem storiti. Narava bo povedala kaj sledi. Sneg se mora najprej posesti.
Za zdaj sem prisiljen sedeti in početi ... nič.