Nedelo, 20.11.05 - Alenka Kociper: o VE na Volovji rebri v prenovljeni gozdni hiši na Mašunu
Dnevne novice
Povabljeni le tisti, ki se strinjajo
Vetrne elektrarne na Volovji rebri bodo, je bilo slišati v četrtek, 17. novembra na 7. seji Odbora DZ Republike Slovenije za okolje in prostor, ki jo je predsednik odbora Rudolf Petan na začudenje mnogih sklical v prenovljeni gozdni hiši na Mašunu. Še nikoli v preteklosti se odborniki niso tako srčno angažirali za kako stvar kot tokrat.
Sejo odbora je začel ilirskobistriški župan Anton Šenkinc s pompoznim govorom zoper Zavod RS za varstvo narave, ki je pred časom dal negativno mnenje glede vetrnic na Volovji rebri. Strokovnjaki zavoda, prav tako kot ornitologi, naj bi po njegovem lagali in si izmišljali ter prirejali podatke. A to je bil šele začetek. Besedo so prevzeli poslanci, ki so bentili nad postopkom, češ da naj bi predolgo trajal, da se ta cirkus že predolgo vleče in da je treba takoj odpraviti nepomembne formalnosti.
Stvar je postala sumljiva že v začetku novembra, ko so se na listi povabljenih znašli le zagovorniki vetrnih elektrarn na Volovji rebri; na primer Agencija za prestrukturiranje energetike ApE, pa podjetje E-net, ki so v študiji (za investitorja Elektro Primorska) dokazovali, da Volovja reber ni tvegana lokacija. Inštituta IREET, ki je opravilo najbolj celovito študijo o možnosti postavitve vetrnih elektrarn na osmih primorskih vetrovnih grebenih in Volovjo reber označilo kot najmanj sprejemljivo, Petan ni povabil. Tudi Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) ne. Petan nam je naštel tri razloge: po njegovem v Sloveniji nevladne organizacije rastejo kot gobe po dežju, zato raje niso povabili nikogar, ker bi jim drugi zamerili. Drugič, v izobraževalni sobi gozdne hiše na Mašunu je samo 40 stolov: »Kaj bi bilo, če bi povabili 50 ljudi!?« se je spraševal po telefonu. Kot tretji razlog je navedel spoznavanje poslancev s projektom vetrnih elektrarn na Volovji rebri. Na vprašanje, zakaj potem ni povabil predstavnika podjetja IREET in ptičarjev, da bi poslanci slišali obe strani, gospod predsednik ni odgovoril.
Glavni zagovorniki vetrnic na Volovji rebri so skušali prikazati zavod za varstvo narave kot neverodostojno ustanovo. Krono je na gonjo postavil poslanec Franc Sušnik (SDS), ko je predlagal preiskavo o delu zavoda.
Sicer bo zgodba o vetrnih elektrarnah na Volovji rebri svoj prvi epilog doživela v kratkem, ko se bodo morali na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO) odločiti, ali bodo izdali naravovarstveno soglasje za gradnjo vetrnic ali ne.
Toda ker pri ARSU ne smejo spregledati praktično zavezujočega strokovnega mnenja zavoda za varstvo narave, soglasja ne bi smeli izdati. Če ga bodo, bo to politična odločitev in gradnja vetrnic bo protizakonita. A po mnenju direktorja direktorata za okolje Radovana Tavzesa se to verjetno ne bo zgodilo. Po njegovem bo investitor zahteval ugotavljanje drugega javnega interesa nad interesom ohranjanja narave. Pravdanja na tej ravni Slovenija še ni doživela. A po črki zakona in evropski direktivi o ohranjanju narave Natura 2000 bo to težko izpeljati. Omenimo dva razloga: ker gre za zasebno investicijo, javnega interesa za zdaj ni; drugič, pri odločanju o lokaciji bi morali predhodno ponuditi alternativne lokacije, česar doslej niso storili.
Čeprav ni dobil vabila, si je besedo vzel Tomaž Jančar z DOPPSA in poslance nagovoril, češ da mu je zelo žal, da sta na Volovji rebri trčili zgodba o naravi in zgodba o vetrnicah. Oboje Slovenija potrebuje, zato naj odloči stroka, ali sodijo vetrnice na Volovjo reber ali raje kam drugam. A kot kaže, poslanci prav takih predlogov niso preveč željni. Tudi nastop Irene Kodale z zavoda za varstvo narave, ki je zelo spretno in utemeljeno predstavila, zakaj vetrni stolpi ne sodijo na Volovjo reber, poslancev ni omajal.
Ob koncu seje, ki se je sprevrgla v živahno javno tribuno, je odbor sprejel tri sklepe. V prvih dveh poslanci spodbujajo razvoj obnovljivih virov energije in postavljajo zahtevo, naj se čim prej opravi raziskava o prevetrenosti slovenskih grebenov in izbere nekonfliktne lokacije. Tretji, zadnji sklep pa je vreden posebne pozornosti, saj so poslanci, preden so si sploh ogledali Volovjo reber, homogeno naravno območje, kjer prebivajo vse velike zveri in vrsta največjih ptic na Slovenskem, sklenili podpreti gradnjo elektrarn na Volovji rebri.
Vse skupaj se je končalo z divjačinskim kosilom v gostilni na Mašunu, nato pa so se v poznih popoldanskih urah že rahlo razigrani poslanci posedli v avtomobile in pod vodstvom župana Šenkinca in Elektro Primorske odpeljali na ogled prihodnjega vetrnega polja. Povejmo, da so bili vsi sklepi sprejeti soglasno, opozicija ni zmogla niti enega glasu proti! Vetrnice bi gradili, čeprav nikjer v Sloveniji še niso opravili resnih meritev vetra. Elektro Primorska želi takoj postaviti 50 ali 100 vetrnic, čeprav se energetska stroka ne navdušuje niti nad poizkusno postavitvijo nekaj vetrnic na sprejemljivi lokaciji, recimo ob avtocesti.
Alenka Kociper