Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Osnutek uredbe

sobota, 12. september 2009, ob 05:29, Boris Štupar, ogledov: 3770

MOP: Javna predstavitev osnutka uredbe o Regijskem parku Kamniško-Savinjske Alpe

Vlada Republike Slovenije je, dne 9. julija 2009, določila besedilo osnutka uredbe o Regijskem parku Kamniško-Savinjske Alpe za javno predstavitev v Občini Solčava, Občini Luče, Občini Kamnik, Občini Preddvor in Občini Jezersko (v nadaljevanju občine), ki ležijo znotraj predlaganega regijskega parka.

Javna predstavitev bo trajala od 1. septembra do 31. oktobra 2009. Vabljeni, da s predlogi in pripombami v času javne predstavitve prispevate k oblikovanju učinkovite uredbe in kasneje upravljanja regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe.

 


Predlog!

Na podlagi prvega odstavka 58. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1 in 32/08 – Odl. US) je Vlada Republike Slovenije na ….. redni seji dne …..določila 

OSNUTEK UREDBE
O REGIJSKEM PARKU KAMNIŠKO-SAVINJSKE ALPE 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1.člen
(cilji)

(1) S ciljem, da se ohranijo prvobitna narava, naravne vrednote in biotska raznovrstnost ter krajinska pestrost, se območje Kamniško-Savinjskih Alp določi za Regijski park Kamniško-Savinjske Alpe (v nadaljnjem besedilu: regijski park).

(2) Varstveni cilji v regijskem parku so: ohranitev prvobitne narave, naravnih vrednot, posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000) in biotske raznovrstnosti, ohranitev ugodnega stanja ogroženih in mednarodno varovanih prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst (v nadaljnjem besedilu: ogrožene in mednarodno varovane vrste) in njihovih habitatov, najmanj obstoječega obsega in kakovosti habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju (v nadaljnjem besedilu: habitatni tipi), ohranitev in trajnostna raba naravnih virov ter ohranitev pestrosti krajine.

(3) Cilji regijskega parka se uresničujejo z varstvom, upravljanjem in financiranjem regijskega parka, usmerjanjem razvoja družbenih, kulturnih in gospodarskih dejavnosti, prednostnim delovanjem državnih in lokalnih javnih služb, izvajanjem razvojnih usmeritev ter z drugimi ukrepi na državni in lokalni ravni.

(4) Namen te uredbe je poleg doseganja varstvenih ciljev tudi omogočanje kakovostnega bivanja prebivalcem regijskega parka (v nadaljnjem besedilu: lokalni prebivalci) in ohranjanje poselitve s spodbujanjem trajnostnega razvoja, ki je skladen s krajevno tradicijo območja. V to se vključujejo prizadevanja za izboljšanje življenjskih razmer lokalnih prebivalcev, spodbujanje novih zaposlitev za lokalne prebivalce in ustvarjanje dodatnega prihodka, ohranjanje kulturne dediščine in kulturnih vrednot, izboljšanje gospodarske javne infrastrukture, zmanjševanje obstoječega in preprečevanje dodatnega obremenjevanja okolja ter omogočanje čezmejnega sodelovanja, raziskovanja, izobraževanja, ozaveščanja, obiskovanja in doživljanja regijskega parka.

2. člen
(vsebina)

(1) Ta uredba določa območja regijskega parka, varstvenih območij in ožjih zavarovanih območij, pravila ravnanja, varstvene režime, način upravljanja in nadzora, financiranje ter druga ravnanja, povezana z doseganjem ciljev in namenov regijskega parka.

(2) S to uredbo se določijo tudi razvojne usmeritve v regijskem parku in način njihovega uresničevanja.


3. člen
(ime in znak regijskega parka)

(1) Ime regijskega parka je »Regijski park Kamniško-Savinjske Alpe«.

(2) Regijski park ima svoj znak, ki je določen v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

(3) Znak in ime regijskega parka ter njegove prevode in izpeljanke lahko uporablja upravljavec regijskega parka (v nadaljnjem besedilu: upravljavec parka).


II. REGIJSKI PARK, VARSTVENI OBMOČJI IN OŽJA ZAVAROVANA OBMOČJA

4. člen
(opis regijskega parka)

Regijski park, katerega večinski del predstavlja obsežna gorska skupina Kamniško-Savinjskih Alp, razčlenjena s prečnimi dolinami, je prostor z izrazitimi značilnostmi visokogorskega sveta, geološkimi, geomorfološkimi, hidrološkimi in drugimi naravnimi vrednotami, z obsežnimi in raznovrstnimi ekosistemi, izjemno bogatim rastlinskim in živalskim svetom, z redkimi in značilnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami in z visoko stopnjo kakovosti krajine ter območje številnih kulturnih vrednot. Na območju z večjim delom prvobitne narave se prepletajo deli narave, kjer je človekov vpliv večji, vendar pa z naravo uravnotežen.


5. člen
(varstveni območji)

(1) V regijskem parku se določita dve varstveni območji: prvo in drugo varstveno območje.

(2) Prvo varstveno območje je naravovarstveno najpomembnejše in je prednostno namenjeno uresničevanju varstva in ohranitvi naravnih vrednot, prvobitne narave, ugodnega stanja ogroženih in mednarodno varovanih vrst, njihovih habitatov, naravnega razvoja ekosistemov in naravnih procesov brez človekovih negovalnih, vzdrževalnih in drugih posegov, z dopuščeno kmetijsko in gozdarsko rabo, ki je skladna z varstvenimi cilji te uredbe. Prvo varstveno območje obsega območja gozdov, ki so habitat ogroženih in mednarodno varovanih vrst in v katerih so ohranjeni habitatni tipi, območja zgostitve naravnih vrednot, območja nad gozdno mejo, območja pašnih planin, vodotok Kamniške Bistrice s pritoki in vodotok Kokre s pritoki.

(3) Drugo varstveno območje je prednostno namenjeno uresničevanju varstva in ohranitve naravnih vrednot ter biotske raznovrstnosti, naravnemu razvoju ekosistemov in naravnim procesom ter vzpodbujanju dosedanje rabe naravnih virov zaradi izvajanja dejavnosti kmetijstva in gozdarstva ter z varstvenimi cilji usklajene turistične in rekreacijske dejavnosti. Namenjeno je ohranitvi pestrosti krajine in stanja narave, vsaj v obstoječem stanju, in preprečitvi vnosa novih obremenjujočih dejavnosti. Drugo varstveno območje obsega območja gospodarskih gozdov, gorskih kmetij in zaselkov, vključno s pašniki in planinami, kmetijske površine, turistične objekte in vodotok Savinje s pritoki ter naravno ohranjene grape in doline.

(4) Območje regijskega parka, ki je zunaj varstvenih območij iz drugega in tretjega odstavka tega člena, je namenjeno trajnostni rabi prostora, ki je usklajena s cilji regijskega parka in usmerjena predvsem v ohranjanje obstoječega poselitvenega in krajinskega vzorca, ohranjanju kulturne dediščine in kulturnih vrednot, krepitvi kakovosti bivanja, spodbujanju kmetijske, turistične in podjetniške dejavnosti ter krepitvi kakovosti krajine in obsega strnjena naselja, območja z zgoščeno turistično infrastrukturo, degradirana območja in večje infrastrukture objekte.


6.člen
(ožja zavarovana območja)

V regijskem parku se določijo naslednja ožja zavarovana območja:
1. Naravni spomeniki:
- naravna vrednota Povšnarjeva bukev (ident. št. 1903) se določi za Naravni spomenik Povšnarjeva bukev;
- naravni vrednoti Mali Predaselj (ident. št. 849) in Veliki Predaselj (ident. št. 242) se določita za Naravni spomenik Mali Predaselj in Veliki Predaselj;
- naravna vrednota Kamniška Bistrica – izviri (ident. št. 957) se določi za Naravni spomenik Kamniška Bistrica - izviri;
- naravna vrednota Hudičev boršt (ident. št. 72) se določi za Naravni spomenik Hudičev boršt;
- naravna vrednota Ledenik pod Skuto (ident. št. 1879) se določi za Naravni spomenik Ledenik pod Skuto;
- naravni vrednoti Igla – skalni samotar (ident. št. 76) in Igla – presihajoči studenec (ident. št. 472) se določita za Naravni spomenik Igla;
- naravne vrednote Savinja – soteska pri Igli (ident. št. 422 V), Igla – presihajoči studenec (ident. št. 472), Savinja s pritoki (ident. št. 269 V) ter sedem podzemnih jam: Erjavčeva jama (ident. št. 40466), Podbrežnikova jama (ident. št. 47619), Trbiška zijalka (ident. št. 40467), Pečovska parna (ident. št. 42932), Pečovski izvir 1 (ident. št. 48240), Zijalka v pečeh nad Savinjo (ident. št. 48425), Zijalka v pečeh nad Savinjo 1 (ident. št. 48426) se določijo za Naravni spomenik Soteska Savinje pri Igli;
- naravna vrednota Rinka (ident. št. 281) se določi za Naravni spomenik Slap Rinka;
- naravna vrednota Plesnikov brest (ident. št. 6089) se določi za Naravni spomenik Plesnikov brest;
- naravna vrednota Logarjeva lipa (ident. št. 6095) se določi za Naravni spomenik Logarjeva lipa.
2. Naravni rezervat:
- naravna vrednota Planjava – melišče (ident. št. 416) se določi za Naravni rezervat Melišče pod Planjavo.


7. člen
(meja regijskega parka, varstvenih območij in ožjih zavarovanih območij)

(1) Meje regijskega parka, varstvenih območij in ožjih zavarovanih območij so določene na državni topografski karti v merilu 1: 25.000.

(2) Meje iz prejšnjega odstavka se prikažejo na digitalnem zemljiško katastrskem prikazu na parcelo natančno.

(3) Državna topografska karta iz prvega odstavka tega člena in zemljiško katastrski prikaz iz prejšnjega odstavka se v izvirniku hranita pri ministrstvu, pristojnem za ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: pristojno ministrstvo). Dvojniki se hranijo tudi pri lokalnih skupnostih na območju regijskega parka (v nadaljnjem besedilu: parkovne lokalne skupnosti), krajevno pristojnih upravnih enotah in pri upravljavcu parka.

(4) Meje regijskega parka, varstvenih območij in ožjih zavarovanih območij iz prvega odstavka tega člena so informativno prikazane tudi na publikacijski karti v merilu 1: 40.000, ki je kot priloga 2 sestavni del te uredbe.


III. RAZVOJNE USMERITVE IN UKREPI

8. člen
(razvojne usmeritve)

(1) Razvojne usmeritve, ki v regijskem parku prispevajo k trajnostnemu razvoju, se nanašajo na ukrepe v zvezi s projekti, investicijami in izvajanjem dejavnosti, ki so v skladu s cilji in nameni regijskega parka in temeljijo na primerjalnih prednostih regijskega parka ter omogočajo gospodarski, družbeni in kulturni razvoj parkovnih lokalnih skupnosti in lokalnih prebivalcev ter prispevajo k gospodarski konkurenčnosti območja.

(2) Trajnostni razvoj iz prejšnjega odstavka se uresničuje:
- s spodbujanjem razvoja podeželja in oblik dejavnosti, ki prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti, varstvu naravnih vrednot, ohranjanju kulturne dediščine in krajinske pestrosti, ter hkrati omogočajo gospodarski, družbeni in kulturni razvoj lokalnih prebivalcev in parkovnih lokalnih skupnosti;
- z urejanjem prostora in obnovo vasi ter posameznih gorskih kmetij na način, da se ohranja kulturna dediščina, kakovost in značilnost krajine in izboljša cestna infrastruktura ter izboljša ali zagotovi komunalna in druga javna infrastruktura;
- s spodbujanjem razvoja novih podjetniških priložnosti, dopolnilnih dejavnosti in ustvarjanjem dodatnega prihodka lokalnih prebivalcev na kmetijah in na planinah, predvsem tistih, povezanih s tradicionalnimi znanji ter tistih, ki omogočajo nova delovna mesta oziroma ustvarjanje dodatnega prihodka lokalnim prebivalcem;
- s povezovanjem kmetijske in turistične dejavnosti predvsem pri pridelavi in prodaji za regijski park značilnih prehrambenih in ostalih izdelkov ter pri trženju turizma na kmetijah;
- z okolju prijaznim turizmom in rekreacijo, izboljšanjem turistične infrastrukture in z gradnjo oziroma prenovo že obstoječih prenočitvenih zmogljivosti;
- s spodbujanjem pohodništva po obstoječih poteh, urejanjem obstoječih in vzpostavljanjem novih kolesarskih in konjeniških stez, tematskih poti in ostalih pešpoti;
- z usmerjanjem obiska in ogledovanja regijskega parka;
- z uporabo okolju prijaznih tehnologij in metod pri gospodarjenju z naravnimi viri tako, da se ohranjajo habitati ogroženih in mednarodno varovanih vrst, habitatni tipi ter naravne vrednote;
- s spodbujanjem obrtnih, kulturnih, gospodarskih dejavnosti ter socialnih storitev, ki prispevajo k ohranjanju poseljenosti v regijskem parku;
- s spodbujanjem in omogočanjem novih zaposlitvenih možnosti in ustvarjanjem dodatnega prihodka lokalnih prebivalcev za izvajanje različnih programov v regijskem parku;
- s povezovanjem in vključevanjem v dejavnosti ter programe in projekte ohranjanje narave, celostnega ohranjanja kulturne dediščine, upravljanja naravnih virov ter v izobraževalne in turistične ter skupne dejavnosti, programe in projekte regijskega parka.

(3) Razvojne usmeritve iz prejšnjega odstavka se upoštevajo v razvojnih dokumentih parkovnih lokalnih skupnosti in države, kjer se predvidijo tudi potrebna sredstva.

(4) V regijskem parku se lahko iz javnih sredstev financirajo samo tisti razvojni projekti, ki so v skladu z razvojnimi programi in cilji regijskega parka.

(5) Za načrtovanje in izvajanje razvojnih usmeritev, ki se neposredno nanašajo na upravljanje regijskega parka, je odgovoren upravljavec regijskega parka skladno z načrtom upravljanja regijskega parka (v nadaljnjem besedilu: načrt upravljanja).

(6) Upravljavec regijskega parka in subjekti spodbujanja razvoja na regionalni ravni v skladu s predpisi, ki urejajo skladen regionalni razvoj, v okviru sodelovanja pri pripravi regionalnih razvojnih programov in območnih razvojnih programov skrbijo za vključevanje razvojnih usmeritev v te programe in za njihovo usklajenost s to uredbo in načrtom upravljanja.


9. člen
(ukrepi za uresničevanje razvojnih usmeritev)

(1) Razvojne usmeritve se uresničujejo zlasti:
- s sodelovanjem in vključevanjem lokalnih prebivalcev, lastnikov zemljišč in parkovnih lokalnih skupnosti pri upravljanju regijskega parka, pridobivanju finančnih sredstev z različnimi razvojnimi programi iz občinskih, državnih in mednarodnih virov;
- s pridobivanjem in uporabo sredstev lokalnih, državnih in mednarodnih skladov, ustanov in organizacij za varstvene in razvojne projekte, ki so usklajeni s cilji regijskega parka;
- s spodbujanjem razvoja tistih gospodarskih in drugih dejavnosti, ki s sonaravnim načinom izkoriščanja naravnih dobrin zagotavljajo gospodarski in socialni razvoj;
- s spodbujanjem ukrepov prilagojene kmetijske rabe in razvojnih potreb kmetij, ki so skladne s cilji regijskega parka;
- z obveznim upoštevanjem razvojnih usmeritev iz drugega odstavka prejšnjega člena v strategijah, programih, planih, načrtih in drugih dokumentih parkovnih lokalnih skupnosti in države;
- s strokovno pomočjo, izobraževanjem, usposabljanjem in ozaveščanjem lokalnih prebivalcev za aktivno vključevanje v osnovne in dopolnilne dejavnosti v regijskem parku;
- s spodbujanjem in sofinanciranjem projektov, investicij ter izvajanjem dejavnosti s področij iz drugega odstavka prejšnjega člena.

(2) Načini uresničevanja razvojnih usmeritev iz drugega odstavka prejšnjega člena in ukrepov iz prejšnjega odstavka se podrobneje opredelijo z načrtom upravljanja.


10. člen
(način dodeljevanja spodbud in prednostno sofinanciranje)

(1) Spodbude in sofinanciranje projektov, investicij ter izvajanja dejavnosti s področij iz drugega odstavka 8. člena te uredbe se parkovnim lokalnim skupnostim ter lokalnim prebivalcem in pravnim osebam s sedežem v regijskem parku, praviloma dodeljujejo prednostno, v skladu s kriteriji in merili za dodeljevanje sredstev projektom, investicijam in izvajanju dejavnosti s posameznih področij.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka pa so spodbude in sofinanciranje projektov, investicij ter izvajanja dejavnosti s področij iz drugega odstavka 8. člena te uredbe pravnim osebam po višini in intenzivnosti omejene s pravili o državnih pomočeh.

(3) Z osebami iz prvega odstavka tega člena so izenačene tudi fizične osebe, ki imajo stalno prebivališče zunaj regijskega parka, v regijskem parku pa uporabljajo gozdna zemljišča ali stalno obdelujejo kmetijska zemljišča, in sicer na podlagi veljavnega pravnega naslova.


IV. VARSTVENI REŽIMI IN PRAVILA RAVNANJA


11. člen
(splošni varstveni režim)

(1) V regijskem parku se posegi, dejavnosti in ravnanja lahko izvajajo v obsegu, času in na način, ki je v skladu z varstvenimi cilji te uredbe.

(2) V regijskem parku zlasti ni dovoljeno:
1. izvajati posegov, dejavnosti in ravnanj, ki bi lahko poslabšale hidrološke, geomorfološke in ekološke razmere na območju regijskega parka in vplivale na poslabšanje ugodnega stanja ogroženih in mednarodno varovanih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov;
2. izvajati posegov, dejavnosti in ravnanj na naravnih vrednotah tako, da se uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto;
3. izvajati posegov, dejavnosti in ravnanj, ki bi spremenili za regijski park značilno krajinsko pestrost ter značilne krajinske in poselitvene vzorce;
4. naseljevati tujerodnih rastlinskih in živalskih vrst;
5. vnašati habitatnemu tipu neznačilnih vrst, razen za potrebe izboljšanja habitata zavarovanih živalskih vrst;
6. vzpostavljati komercialnih ribnikov in izvajati intenzivno ribogojstvo;
7. sproščati gensko spremenjenih organizmov v okolje in jih uporabljati;
8. graditi objektov za izkoriščanje obnovljivih virov energije, razen za samooskrbo objektov v regijskem parku in za potrebe lokalnih prebivalcev;
9. taboriti, šotoriti, kuriti in postavljati bivalnih prikolic in drugih začasnih bivalnih vozil ter objektov zunaj za to urejenih in v načrtu upravljanja določenih območij;
10. parkirati vozila obiskovalcev regijskega parka izven za to določenih in urejenih prostorov;
11. letati z zrakoplovi na motorni pogon pod 1000 čevlji (304,8 metri), če glede hrupa izpolnjuje predpisane pogoje, in pod 2.000 čevlji (609,6 metri), če glede hrupa ne izpolnjuje predpisanih pogojev (t.i. dovoljene izjeme) v skladu s predpisi, ki urejajo letalstvo, razen za potrebe vzdrževanja in oskrbovanja objektov pod pogoji, določenimi v načrtu upravljanja;
12. postavljati znakov večjih od 5 m ² .

(3) V načrtu upravljanja se varstveni režimi iz prvega in drugega odstavka tega člena podrobneje prostorsko in časovno umestijo in opredelijo.
12. člen
(varstveni režim v drugem varstvenem območju)

(1) V drugem varstvenem območju poleg prepovedi iz prejšnjega člena ni dovoljeno:
1. spreminjati hidroloških, geomorfoloških in ekoloških značilnosti vodotokov in drugih mokrišč, ki bi lahko vplivali na poslabšanje njihovega stanja;
2. odvzemati mivke, peska in proda iz strug vodotokov ter vodnih in priobalnih zemljišč, razen za potrebe lokalnih prebivalcev, v skladu z načrtom upravljanja;
3. odpirati novih oziroma širiti obstoječih kamnolomov;
4. odvzemati rastlin in njihovih delov (zelišč, gob) ter gozdnih sadežev (borovnic) iz narave v komercialne namene, razen za potrebe lokalnih prebivalcev in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji;
5. organizirati in prirejati množičnih športnih, kulturnih in drugih javnih prireditev, zunaj za to v načrtu upravljanja določenih območij; izvajati organiziranih športov ali rekreativnih aktivnosti, ki bi lahko poslabšale ugodno stanje zavarovanih vrst ter škodovale naravnim vrednotam;
6. graditi novih smučišč, razen manjših smučišč z začasno postavljenimi montažnimi vlečnicami v okviru kmetij in na obstoječih smučiščih graditi novih objektov za zasneževanje;
7. umetno zasneževati ali utrjevati smučišč in tekaških prog z dodajanjem kemikalij ali mikroorganizmov;
8. graditi, urejati in vzdrževati rekreacijskih površin (primeroma rekreacijske površine opredeljene v prostorskih aktih in druge: tekaške proge, poligoni, plezališča) na način, ki bi ogrozil krajinsko pestrost, biotsko raznovrstnost in naravne vrednote, in na mestih, ki niso določena v načrtu upravljanja;
9. graditi sekundarnih bivališč (počitniške hiše);
10. spreminjati namembnost obstoječih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov in pastirskih stanov v druge rabe (v druge namene), razen za potrebe dopolnilne dejavnosti na kmetiji;
11. voziti, ustavljati, parkirati ali organizirati voženj z vozili na motorni pogon in s kolesi v naravnem okolju, razen za službene vožnje javne gozdarske, naravovarstvene, zdravstvene, reševalne in veterinarske službe, pri inšpekcijskem nadzoru, delu preiskovalnih sodnikov in državnih tožilcev, obrambe, zaščite in reševanja, policije, gorskih in jamskih reševalcev ter gasilcev, za vožnje pri opravljanju lovskočuvajske in ribiškočuvajske službe, gospodarjenja z gozdovi in divjadjo, opravljanja kmetijskih, geodetskih, geoloških del, urejanja voda, vzdrževanja infrastrukturnih objektov ter za potrebe vzdrževanja rekreacijskih prog;
12. postavljati reklamnih tabel in svetlobnih napisov, razen za predstavitev in označitev dejavnosti in ponudbe v regijskem parku, v skladu z načrtom upravljanja;
13. uporabljati pirotehničnih sredstev, razen za izvajanje ukrepov zaščite, iskanja in reševanja.

(2) V načrtu upravljanja se varstveni režimi iz prejšnjega odstavka podrobneje prostorsko in časovno umestijo in opredelijo.


13. člen
(varstveni režim v prvem varstvenem območju)

(1) V prvem varstvenem območju poleg prepovedi iz 11. in 12. člena te uredbe ni dovoljeno:
1. urejati novih pašnih površin, razen vzpostavitve nekoč že obstoječih pašnih površin, skladno z načrtom upravljanja;
2. graditi novih objektov, razen pastirskih stanov;
3. graditi novih prenosnih energetskih ureditev in telekomunikacijskih ureditev, razen v okviru obstoječih objektov in pripadajočih stavbnih zemljišč ter za potrebe radionavigacijskih objektov in naprav za mednarodni zračni promet;
4. graditi in postavljati objektov, obeležij in naprav na gorske vrhove, grebene, sedla, skalne osamelce, v naravna okna in na druga izpostavljena mesta;
5. graditi novih prometnic, razen za potrebe kmetijstva in gozdarstva, na območjih, v obsegu, času in na način, da se ne poslabša ugodno stanje ogroženih in zavarovanih živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov ter da ne škoduje naravnim vrednotam;
6. graditi oziroma urejati novih vzletno pristajalnih mest za zrakoplove;
7. vzletati in pristajati z jadralnimi padali, zmaji ali baloni zunaj mest, določenih v načrtu upravljanja, razen pri postopkih v sili;
8. graditi in urejati novih rekreacijskih površin (adrenalinski parki in podobno);
9. voziti se s kolesi in jezditi zunaj cest in v načrtu upravljanja določenih poti.

(2) V načrtu upravljanja se varstveni režimi iz prejšnjega odstavka podrobneje prostorsko in časovno umestijo in opredelijo. 

14. člen
(varstveni režim v ožjih zavarovanih območjih)

(1) Poleg prepovedi iz 11., 12. in 13. člena te uredbe v ožjih zavarovanih območjih ni dovoljeno izvajati posegov v naravo na način, ki lahko poslabša stanje, spremeni, poškoduje ali uniči naravno vrednoto, in spreminjati ekoloških razmer v habitatih vrst in habitatnih tipih ali stanja tako, da se spremeni, poškoduje ali uniči naravna vrednota ali zmanjša njen estetski pomen.

(2) Poleg prepovedi iz prejšnjega odstavka v Naravnem rezervatu Melišče pod Planjavo ni dovoljeno:
1. hoditi izven urejenih poti,
2. izkopavati rastlin, trgati cvetja ali drugače poškodovati rastlin in nabirati plodov,
3. postavljati lovskih objektov.


15. člen
(izjeme)

(1) Ne glede na prepovedi iz 11., 12. in 13. člena te uredbe se lahko, v skladu z varstvenimi cilji te uredbe in z načrtom upravljanja izvaja ukrepe varstva narave in posamezne naravovarstvene naloge ter gradi ali postavlja objekte in naprave, ki so namenjene varovanju in predstavitvi naravnih vrednot, ohranjanju biotske raznovrstnosti in obisku ter doživljanju regijskega parka (v nadaljnjem besedilu: parkovna infrastruktura).

(2) Ne glede na prepovedi iz 11., 12. in 13. člena te uredbe je v regijskem parku dovoljeno izvajati ob naravnih in drugih nesrečah naloge zaščite, reševanja in pomoči z zrakoplovi, vozili in drugimi sredstvi, ki jih uporablja Civilna zaščita, Policija, gorski in jamski reševalci, gasilci in druge reševalne službe, vključno z zmogljivostno Slovenske vojske, da se rešijo človeška življenja, premoženje oziroma zavaruje okolje.

(3) Ne glede na prepovedi iz 11., 12. in 13. člena te uredbe so v regijskem parku dovoljeni nujni obrambni ukrepi v primeru razglasitve izrednega in vojnega stanja.

(4) Ne glede na prepovedi iz 11., 12. in 13. člena te uredbe, se v regijskem parku v skladu z varstvenimi cilji te uredbe, načrtom upravljanja in na podlagi z njim usklajenih letnih programov ali načrtov izvajanja javne službe urejanja voda, vzdrževanja objektov gospodarske javne infrastrukture in izvajanja ukrepov varstva kulturne dediščine:
- vzdržuje obstoječe in delujoče energetske objekte znotraj zmogljivosti, ki mora biti v skladu z načrti upravljanja voda in v skladu s podeljenimi vodnimi pravicami;
- opravlja vzdrževalna dela na objektih gospodarske javne infrastrukture in v pripadajočih varovalnih pasovih;
- opravljajo naloge obveznih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda v skladu s predpisi, ki urejajo vode;
- izvajajo posegi na enotah kulturne dediščine v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine.

(5) Vzdrževalna dela iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka, naloge iz tretje alinee in posegi iz četrte alinee prejšnjega odstavka se lahko izvajajo na podlagi pisne izjave upravljavca parka, da so dela, naloge ali posegi usklajeni z načrtom upravljanja in letnim programom dela upravljavca parka.


16. člen
(varstvene usmeritve)

V regijskem parku se posegi, dejavnosti in aktivnosti izvajajo tako, da se:
– ohranja prvobitna narava, ki vključuje tiste dele narave, kjer je vpliv človeka majhen ali je časovno tako oddaljen, da niso bistveno spremenjene lastnosti naravnih pojavov ali naravnih oblik;
– dosega in ohranja ugodno stanje ogroženih in mednarodno varovanih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov;
– ohranjajo naravne vrednote;
– ohranjajo ali trajnostno rabijo naravni viri;
– ohranja krajinska pestrost.


17. člen
(načrtovanje in urejanje prostora)

(1) Prostorski akti države in parkovnih lokalnih skupnosti morajo biti usklajeni s to uredbo in načrtom upravljanja.

(2) Širitev območij naselij je dopustna, če:
- ne ogroža prvobitne narave;
- ne ogroža naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti;
- omogoča ohranjanje takega stanja v prostoru, ki zagotavlja ugodno stanje zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst;
- ne krni ekosistemske vrednosti in funkcije habitatnih tipov;
- ne ogroža kulturne dediščine;
- ne ogroža identitete in prepoznavnosti regijskega parka;
- ne ogroža za regijski park značilnega poselitvenega vzorca;
- ne povečuje obremenitev okolja.

(3) Pri načrtovanju prostorskega razvoja je treba upoštevati, da ima rekonstrukcija in obnova objektov prednost pred novogradnjo.


18. člen
(upravljanje in raba naravnih dobrin)

(1) Načrti, programi in drugi akti upravljanja, rabe oziroma gospodarjenja z naravnimi dobrinami v regijskem parku morajo biti usklajeni s to uredbo in načrtom upravljanja.

(2) Pripravljavec aktov iz prejšnjega odstavka mora v postopku njihove izdelave zagotoviti sodelovanje upravljavca parka.

(3) Izdelava podrobnih vodnih načrtov v skladu s predpisi, ki urejajo vode, se za območje regijskega parka zagotovi prednostno.


19. člen
(ravnanja, posegi in dejavnosti)

(1) Vsako ravnanje, poseg ali dejavnost v regijskem parku je treba izvajati v obsegu, času in na način ter z uporabo tehničnih pripomočkov, ki je v skladu z varstveni cilji te uredbe.

(2) Pri gradnji novih objektov ter rekonstrukciji ali obnovi obstoječih objektov je treba uporabljati gradiva, značilna za regijski park. Oblikovanje in gradnja objektov se izvaja v skladu s tradicijo stavbarstva tega prostora, tako da novo nastale gradnje ne vplivajo negativno na kakovost prostora.

 
20. člen
(naravovarstvene naloge)

V regijskem parku se izvajajo naslednje naravovarstvene naloge:
1. skrb za doseganje varstvenih ciljev na posameznih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) v regijskem parku;
2. skrb za ohranjanje in vzpostavljanje take rabe zemljišč, izvajanja dejavnosti in posegov v prostor, ki ohranjajo prvobitno naravo, varujejo naravne vrednote in ohranjajo biotsko raznovrstnost;
3. ohranjanje in vzpostavljanje takih razmer, ki zagotavljajo ugodno stanje ogroženih in mednarodno varovanih vrst in habitatnih tipov;
4. ohranjanje za regijski park značilne krajine in ekosistemov;
5. izvajanje ukrepov varstva ogroženih in mednarodno varovanih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov;
6. druge naloge, ki ohranjajo prvobitno naravo, varujejo naravne vrednote in ohranjajo biotsko raznovrstnost ter krajinsko pestrost v skladu z načrtom upravljanja.


21. člen
(dostopnost regijskega parka)

(1) Obiskovanje in ogledovanje regijskega parka je pod enakimi pogoji dovoljeno vsakomur in je brezplačno, razen v primeru podeljene koncesije za rabo dela regijskega parka.

(2) Koncesija se podeli v skladu z načrtom upravljanja ob upoštevanju strokovnega mnenja upravljavca parka in organizacije, pristojne za ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: strokovna organizacija) v skladu s predpisi, ki urejajo podeljevanje koncesij na naravnih dobrinah.


22. člen
(ureditev delov regijskega parka )

(1) Del regijskega parka se lahko posebej uredi za ogledovanje in obiskovanje v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave. Deli regijskega parka se lahko uredijo za ogledovanje in obiskovanje z ureditvijo dostopnih poti, ki lahko na nedostopnih delih regijskega parka vključujejo tudi posebno infrastrukturno opremo, na primer: galerije, lestve in varovalne ograje.

(2) Raba delov regijskega parka je organizirano ogledovanje in obiskovanje delov regijskega parka, ki se lahko tudi javno oglašuje.

(3) Ureditev in raba delov regijskega parka mora potekati v skladu s predpisanimi varstvenimi režimi in pravili ravnanja v skladu s to uredbo in predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.

(4) Deli regijskega parka, ki se lahko uredijo in tisti, ki se lahko rabijo, se določijo v načrtu upravljanja, kjer se določi tudi, kaj je predmet koncesije.

  

V. UPRAVLJANJE REGIJSKEGA PARKA

24. člen
(upravljanje)

Za upravljanje regijskega parka Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) ustanovi javni zavod s posebnim aktom, s katerim uredi statusno pravna in organizacijska vprašanja v zvezi z njegovim delovanjem ter podrobnejšo uporabo znaka in imena regijskega parka ter njegovih prevodov in izpeljank.


25. člen
(organi javnega zavoda)

(1) Javni zavod ima naslednje organe:
– svet zavoda,
– strokovni svet in
– direktorja.

(2) Podrobnejšo sestavo organov, način imenovanja članov organov ter druga vprašanja ureja akt o ustanovitvi javnega zavoda.

 
26.člen
(svet zavoda)

(1) V svetu zavoda, ki je najvišji organ upravljanja, imajo svoje predstavnike ustanovitelj regijskega parka, parkovne lokalne skupnosti, zainteresirana javnost in delavci javnega zavoda.

(2) V svetu zavoda so:
- štirje predstavniki ustanovitelja, ki jih imenuje vlada, in sicer po enega na predlog pristojnega ministrstva, ministrstva, pristojnega za kulturno dediščino, službe vlade, pristojne za regionalni razvoj, in ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
- pet predstavnikov parkovnih lokalnih skupnosti, ki jih imenujejo parkovne lokalne skupnosti izmed lokalnih prebivalcev;
- en predstavnik delavcev, ki ga med seboj izvolijo delavci, zaposleni v javnem zavodu;
- trije predstavniki zainteresirane javnosti, izmed katerih je en predstavnik zainteresiranih nevladnih organizacij, drugi in tretji pa sta predstavnika lastnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč v regijskem parku.


27. člen
(naloge javnega zavoda)

(1) Javni zavod v okviru javne službe ohranjanja narave opravlja naslednje dejavnosti:
1. pripravlja predlog načrta upravljanja;
2. pripravlja programe dela regijskega parka na podlagi načrta upravljanja in opravlja oziroma skrbi za izvajanje posameznih nalog in ukrepov varstva narave;
3. sodeluje s parkovnimi lokalnimi skupnostmi pri uresničevanju ciljev regijskega parka;
4. spremlja in analizira stanje naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v regijskem parku in pripravlja poročila o stanju v regijskem parku;
5. skrbi za izvajanje varstvenih režimov in razvojnih usmeritev;
6. skrbi za opravljanje naravovarstvenih nalog oziroma jih opravlja;
7. izvaja ukrepe varstva narave v regijskem parku skupaj z ukrepi pogodbenega varstva in skrbništva v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave;
8. sodeluje pri pripravi naravovarstvenih smernic, naravovarstvenega mnenja in drugih mnenj, pogojev, soglasij ter strokovnega gradiva za dela, ki se nanašajo na regijski park;
9. sodeluje z upravnimi organi in organizacijami, ki izvajajo naloge varstva kulturne dediščine in varstva, upravljanja ali rabe naravnih virov na pravno določenih območjih oziroma na teh področjih opravljajo javno službo;
10. sodeluje z inšpekcijskimi službami;
11. sodeluje z nevladnimi organizacijami;
12. sodeluje s parkovnimi lokalnimi skupnostmi pri doseganju ciljev varstva in razvoja regijskega parka;
13. sodeluje z lastniki nepremičnin v regijskem parku in lokalnimi prebivalci ter jim strokovno pomaga in svetuje;
14. sodeluje pri pripravi programov, načrtov in drugih razvojnih in varstvenih dokumentov za del, ki se nanaša na regijski park;
15. izvaja mednarodne projekte in sodeluje pri njihovem izvajanju, tudi z namenom pridobivanja sredstev za delovanje regijskega parka in razvoj lokalnih prebivalcev, predstavitvah in strokovnih raziskavah regijskega parka;
16. svetuje lastnikom nepremičnin pri pripravi njihovih razvojnih programov in pri prijavi na razpise;
17. usklajuje in spremlja raziskovalne naloge v zvezi z regijskim parkom; skrbi za predstavitev regijskega parka, ki vključuje tudi ozaveščanje javnosti o regijskem parku;
18. zagotavlja zbiranje in dostop do informacij o regijskem parku in vodi informacijske centre regijskega parka;
19. skrbi za vzdrževanje, obnavljanje in varovanje naravnih vrednot v regijskem parku in drugih vrednih delov regijskega parka;
20. ureja posamezne naravne vrednote ali dele regijskega parka za ogledovanje in obiskovanje v skladu z načrtom upravljanja;
21. pripravlja in vzdržuje poti, označbe in drugo parkovno infrastrukturo, potrebno za obisk regijskega parka, ter opravlja vodniško službo po regijskem parku;
22. izvaja druge naloge v sklopu varstva in razvoja regijskega parka v skladu s to uredbo.

(2) Javni zavod opravlja kot javno službo tudi naloge, ki se nanašajo na upravljanje nepremičnin v lasti države v regijskem parku, ki se uporabljajo za varstvo in upravljanje regijskega parka.

(3) Vlada s sklepom določi nepremičnine iz prejšnjega odstavka.

(4) Podrobnejše naloge glede obsega upravljanja nepremičnin v lasti države se določijo v aktu o ustanovitvi javnega zavoda.

(5) Javni zavod opravlja strokovne, tehnične in administrativne naloge pri pripravi in izvajanju območnega razvojnega programa, ki se nanaša na regijski park v skladu s predpisi, ki urejajo skladen regionalni razvoj.

(6) Pri opravljanju nalog iz 1., 4., 8., 14., 17. in 20. točke prvega odstavka tega člena sodeluje tudi strokovna organizacija.

28. člen
(javna pooblastila)

Javni zavod na podlagi javnega pooblastila:
- neposredno nadzira regijski park v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave;
- upravlja podatkovne zbirke, ki se nanašajo na regijski park.


VI. NAČRT UPRAVLJANJA

29. člen
(načrt upravljanja)

(1) Upravljanje regijskega parka se izvaja na podlagi sprejetega načrta upravljanja, ki ga za obdobje desetih let sprejeme vlada.

(2) Načrt upravljanja se obvezno upošteva pri urejanju prostora, opravljanju dejavnosti ter upravljanju, rabi in gospodarjenju z naravnimi viri v regijskem parku, pri ohranjanju krajinske pestrosti ter pri izvajanju gospodarskih in drugih javnih služb v regijskem parku. 


30. člen
(vsebina načrta upravljanja)

(1) V načrtu upravljanja se določijo ukrepi za uresničevanje ciljev in namenov regijskega parka.

(2) Načrt upravljanja se deli na:
1. uvodni del, ki podaja osnovne informacije o dokumentu in regijskem parku;
2. izhodišča za načrt upravljanja, v katerem je podana ocena stanja in teženj po posameznih področjih na območju regijskega parka in izven njega, na podlagi ovrednotenja zunanjih in notranjih tveganj, ki se nanašajo na biotsko raznovrstnost in naravne procese, naravne vrednote, krajinske značilnosti, kulturno dediščino, usmerjanje razvoja kmetijstva ter gospodarski, prostorski (poselitev, krajina, infrastruktura), kulturni in socialni razvoj glede na cilje in namene regijskega parka;
3. dolgoročno zasnovo upravljanja s prioritetami ter varstvene in razvojne usmeritve za doseganje ciljev varstva in upravljanja regijskega parka po posameznih dejavnostih in varstvenih območjih, usmeritve za sektorsko načrtovanje na območju regijskega parka ter usmeritve za prostorsko in razvojno načrtovanje parkovnih lokalnih skupnosti in države v regijskem parku;
4. program izvajanja načrta upravljanja, ki določa operativne cilje upravljanja in razvoja regijskega parka, ukrepe in projekte za njihovo doseganje z navedbo finančnih virov ter opis upravljanja (človeški viri, oprema, usposobljenost, organizacijska struktura) in z načini doseganja standardov kakovosti upravljanja;
5. prostorski del z umestitvijo in konkretizacijo varstvenih režimov in razvojnih usmeritev v prostor;
6. finančno ovrednotenje načrta upravljanja s predvidenimi viri financiranja in terminskim načrtom;
7. prilogo, ki vsebuje inventarizacijo območja.

(3) V načrtu upravljanja se določijo tudi vsebine, določene s to uredbo.

(4) Načrt upravljanja obsega tekstualni in grafični oziroma kartografski del. Načrt upravljanja se izdela v digitalni in analogni obliki, ki morata biti med seboj skladni.


31. člen
(priprava, sprejem in spremljanje izvajanja načrta upravljanja)

(1) Načrt upravljanja pripravi javni zavod ob sodelovanju strokovne organizacije. Pri pripravi načrta upravljanja sodelujejo tudi druge organizacije, ki na podlagi predpisov izvajajo naloge varstva na pravno določenih območjih ali javno službo na področjih rabe ali upravljanja naravnih dobrin in parkovne lokalne skupnosti ter predstavniki nevladnih organizacij.

(2) Javni zavod pripravi predlog načrta upravljanja na podlagi te uredbe in predpisov, ki urejajo ohranjanje narave ter ob upoštevanju strokovnih podlag s področij iz prejšnjega odstavka, mnenj, stališč in pripomb iz javne predstavitve, stališč parkovnih lokalnih skupnosti in strokovnih organizacij iz prejšnjega odstavka. Načrti trajnostnega gospodarjenja ali upravljanja z naravnimi dobrinami se kot strokovne podlage upoštevajo pri pripravi predloga načrta upravljanja.

(3) Načrt upravljanja sprejme vlada na predlog ministrstva.

(4) Javni zavod letno poroča ministrstvu o izvajanju načrta upravljanja.

(5) Če javni zavod ob spremljanju izvajanja načrta upravljanja ugotovi, da ga je treba prilagoditi spremenjenim razmeram, pripravi spremembe načrta upravljanja, ki se sprejemajo na enak način kot načrt upravljanja.

(6) Pobudo za spremembo načrta upravljanja lahko poda tudi parkovna lokalna skupnost. Pobuda mora biti utemeljena in usklajena s cilji in nameni regijskega parka ter mora vsebovati predloge rešitev.


32. člen
(letni program dela)

(1) Javni zavod na podlagi načrta upravljanja sprejeme finančno ovrednoteni letni program dela.

(2) Z letnim programom dela se podrobneje določi terminski plan izvedbe del in nalog iz načrta upravljanja tako, da se za posamezno vrsto teh del in nalog upošteva najugodnejše obdobje, glede na pričakovano stanje v regijskem parku ter finančne vire za izvedbo del in nalog v regijskem parku.

(3) Po sprejetju na svetu zavoda javni zavod pošlje program dela in finančni načrt ministrstvu, ki ga predloži vladi v potrditev.


VII. FINANCIRANJE

33. člen
(sredstva)

(1) Javni zavod pridobiva finančna sredstva za upravljanje regijskega parka:
- iz državnega proračuna;
- z vstopninami, dotacijami in donacijami;
- s sredstvi, pridobljenimi z upravljanjem nepremičnin;
- s prihodki od prodaje blaga in storitev, ki jih opravlja;
- iz različnih mednarodnih programov pomoči;
- s pridobivanjem sredstev na podlagi sofinanciranja programov in projektov iz sredstev lokalnih, državnih in mednarodnih skladov, ustanov oziroma drugih organizacij;
- iz drugih virov.

(2) Javni zavod lahko pridobiva sredstva tudi iz proračunov parkovnih lokalnih skupnosti v skladu z njihovimi programi oziroma sprejetim načrtom upravljanja.

(3) Del sredstev, pridobljenih na način iz prvega odstavka tega člena, se mora nameniti za izvajanje razvojnih usmeritev regijskega parka v skladu z načrtom upravljanja.


VIII. NADZOR

34. člen
(neposredni nadzor v naravi)

Neposredni nadzor v regijskem parku zagotavlja javni zavod v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanja narave.
35. člen
(inšpekcijski nadzor)

Izvajanje te uredbe inšpekcijsko nadzirajo pristojni inšpektorji v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave.


IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

36. člen

(1) Vlada ustanovi javni zavod iz 24. člena te uredbe najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve te uredbe.

(2) Logarska dolina, d.o.o., ki upravlja s Krajinskim parkom Logarska dolina, nadaljuje z upravljanjem Krajinskega parka Logarska dolina na način in v obsegu, določenem v aktu o podelitvi pravice upravljanja, do začetka delovanja javnega zavoda iz prejšnjega odstavka.


37. člen

(1) Javni zavod mora najpozneje v dveh letih po ustanovitvi predložiti ministrstvu predlog načrta upravljanja.

(2) Do uveljavitve načrta upravljanja se za izvajanje posegov v naravo iz 9. in 11. točke drugega odstavka 11. člena te uredbe, 2., 5., 9. in 13. točke prvega odstavka 12. člena te uredbe in 1., 7. in 9. točke prvega odstavka 13. člena te uredbe uporabljajo začasne upravljavske smernice. Če začasne upravljavske smernice ne urejajo navedenih posegov v naravo, se posegi v naravo lahko izvajajo na podlagi veljavnih prostorskih aktov ali v skladu z drugimi predpisi, vendar po predhodnem strokovnem mnenju upravljavca parka.


38. člen

Minister, pristojen za ohranjanje narave, določi začasne upravljavske smernice za regijski park v šestih mesecih od uveljavitve te uredbe. Začasne upravljavske smernice ostanejo veljavne do sprejetja prvega načrta upravljanja.


39. člen

(1) Z dnem uveljavitve te uredbe, se v delu, ki se nanaša na varstvo naravne dediščine v regijskem parku, preneha uporabljati Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 27/87).

(2) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Odločba o zavarovanju Robanovega kota v Zgornji Savinjski dolini (Uradni list LRS, št. 7/50).


40. člen

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.


Št.
Ljubljana, dne
EVA 2008-2511-0031

Vlada Republike Slovenije
Borut Pahor
Predsednik

 

eXTReMe Tracker