Dnevnik - Metod Močnik: Biser bohinjskega triatlona je tudi v tem, da poteka po čudoviti pokrajini Triglavskega narodnega parka
"Ko prideš na cilj pri Vodnikovi koči, je vse trpljenje pozabljeno. Malo je v življenju treba trpeti," je po koncu 23. triatlona Jeklenih v Bohinju pripomnila Tamara Bobnar, zmagovalka v letu praznovanja četrt stoletnice te izjemno zahtevne, atraktivne in po svoje edinstvene preizkušnje pod Triglavom. Kaj je fenomen tega trpljenja, se vprašajo mnogi?
| |
 |
|
| |
Čez 160 kajakašev hkrati na štartu zapolni zaliv sv. Janeza na Bohinjskem jezeru, z vedno novejšo kajakaško opremo s trendom za mirnovodaške kajake. (Foto: Jaka Adamič) |
|
Pred 25 leti so zdravniki javno dvomili o zdravstveni primernosti te preizkušnje, po teh letih se niti idejni oče Tone Fornezzi-Tof ne spominja več kot polovice zmagovalnega para Lojze Oblak - Vida Uršič. "Ženske prvič niso nastopile," je Tof ponovil v deževnem Bohinju. Čas je prinesel svoje.
Da je bila že ideja malce revolucionarna, je zgovoren že podatek, da so točno pred 25 leti prvič izvedli svetovno prvenstvo v gorskih tekih. Cilj na Velem polju 1817 metrov visoko je kot cilj tretja najvišja točka kolesarsko-tekaških tekem, za Grintovcem in Mangrtom. Da so leta 1987 lezli celo do Kredarice, je še sedaj, ko smo delali kratko anketo med najhitrejšimi letos, nečloveško. Jekleni so zares preizkušnja najbolj vzdržljivih.
Vsekakor dodatno težo Jeklenim daje tudi sorazmernost panog, saj so kajakaški, kolesarski in tekaški del tudi po "modernizaciji" s cestnega na gorsko kolo v času legendarnega organizatorja Karla Medveščka ostale dokaj enakovredne. V vrhu ni nikogar, ki bi stavil le na eno ali dve panogi. Biser Jeklenih pa je seveda naravno okolje. Celotno tekmovanje znotraj Triglavskega narodnega parka ima svoj draž. Tega se prav Bohinjci premalo zavedajo pri promociji. V bistvu imajo srečo, da je prav Dnevnik vsa ta leta nesporno daleč najbolj skrbel za medijski ugled. Čez vsa leta pa svoje naredi tradicija. Blejski triatlon, ki tudi praznuje četrt stoletja triatlona v Sloveniji, se s tem še zdaleč ne more pohvaliti. In tudi Triatlonska zveza Slovenije je bila pred 25 leti ustanovljena v Bohinju. Bistvo pa je verjetno res izziv, dostopen vsem.
Čez 20 kategoriziranih vrhunskih športnikov iz vseh treh disciplin kaže tudi na izredno priljubljenost. Tudi štafet, iz katerih se vali tudi del solistov. Kako vzdržljiv je najbolj jekleni mož Zdravko Mitrič, kaže prav primerjava štafet. Na jezeru ga prehitijo le sedanji ali bivši kajakaški reprezentanti. Od Jerneja Zupančiča - Regenta (31:12) in Jošta Zakrajška v mirnovodaških čolnih je bil počasnejši osem minut. Najhitrejši kolesar Vlado Kerkez (45:53) ga je z vključenimi menjavami rekvizitov vred prehitel samo za štiri minute in pol, drugi vrhunski kolesar Save Gašper Švab pa za slabo minuto. Najboljši turni smučar in odlični gorski tekač Nejc Kuhar (46:31) je bil v svoji tekaški predaji na poti, ki je po planinsko markirana na tri ure, sedem minut hitrejši. A je "Medved", kot je pravnik iz Krope tudi zaradi vzdržljivosti dobil ime med kolegi, dosegel boljši čas od našega še vedno najboljšega smučarskega tekača Nejca Brodarja. Mitričev rekord ostaja 2,21:49. Letos je bil nedosegljiv le zaradi spolzkih skal. To je tista športna plat najbolj vsestransko vzdržljivih pod Triglavom. Zares po originalni slovenski različici. Zdravstveno plat, denimo, sedaj demantirajo taki, kot je 70-letni Tržičan Janez, ki je traso zmogel pod štirimi urami.
Preizkušnje vsestranskih si izmišljajo po celem svetu. Ime Ironman za 3,8 km plavanja, 180 kolesarskega in 42 kilometrov tekaškega dela je zaščiteno. Tudi podobne kajak triatlone, kot jih imenujejo, smo zasledili na Norveškem, v Nemčiji, Češkem, ZDA, Kanadi. V avstrijskem Lienzu imajo izredno odmevno tekmovanje Možje Dolomitov (letos 22. Dolomitenmann), a le za štafete, Jekleni pa so po 25 letih še vedno edinstveni.
Metod Močnik