Kranjčani ponovno zelo aktivni, a tudi drugi ne počivajo.
AO Kranj
Iz kranjskega konca so spet poslali obširen seznam njihove aktivnosti med 16. in 28. avgustom. Med njimi kakor ponavadi ne manjka tudi dobrih vzponov. Poglejmo najprej tiste, ki se nekoliko razlikujejo od klasičnega slovenskega alpinističnega repertoarja. Anže Marenče in Jure Valjavec (oba AO Kranj) sta plezala Spominsko smer dr. Ažmana v Velikem Draškem vrhu, ki so jo njuni kolegi dodobra pohvalili. Že naslednji dan je Anže ponovno plezal. Z bratom Tinetom sta hotela opraviti prvo ponovitev Lastovke v Dolgem hrbtu. Gre za smer Frančka Kneza, v kateri pa sta najtežji (po njunih besedah previsen, gladek in krušljiv) del obvozila po desni, s čimer je nastala lepa smer, ki zasluži več pozornosti. Ob stiku s smerjo Trojka sta namreč po nekoliko daljšem ogledu najtežjega dela presodila, da ni prav nič lep in pretežak za prost vzpon, zato sta slab raztežaj sledila Trojki, nato pa sta se s prečnico v levo vrnila nazaj v Lastovko. Do vrha nato razen enega prehoda, sledi lepa in ne pretežka plezarija. Skala v smeri je dobra, mestoma odlična, težave pa sta ocenila do VI+.
Tine in Grega Kresal sta plezala Obraz Ajdovske deklice (V+, A2, 200 m). Kot že kar nekaj plezalcev pred njima sta si ogledovala možnosti za prosto ponovitev in verjetno tudi onadva ugotovila, da so pičle. Motijo tudi stare konzerve namesto ploščic, vseeno pa sta uživala v atraktivni smeri.
Tomo Čeferin in Matevž Vučer plezala Sijoče mračine v Nad Šitom glavi. V celi smeri sta naletela na dva klina, pa tudi metuljev se ne da prav pogosto nameščati. Sicer je skala večinoma dobra, luska v prvem raztežaju pa res dobra! Po novem je v smeri en klin več. Ista naveza je ponovila tudi Trikot v Dolgem hrbtu.
Mirko Krajnc in Miha Zupin (oba AO Kranj) sta plezala Švicarsko smer v Rakovi špici, za katero pravita, da je divja, prav tako kot okolica. Opremljenost v treh težkih raztežajih solidna, sicer pa bolj skromna oziroma nična.
Tine Marenče in Miha Triler (oba AO Kranj) sta plezala Črni biser v Travniku, ki je v zadnjih letih dobila lepo število obiskov in sedaj služi skoraj kot prizkusni kamen resnih alpinistov. Za smer pravita, da težave ne popustijo vse do stika z Ašenbrenerjem. V smeri je sicer kar nekaj klinov, še vedno pa je potrebno precej varovanja nameščati sproti.
Poleg tega so člani AO Kranj uživali še v klasikah: Herletovi, SZ stebru Srebrnjaka, Debelakovi v Mojstrovki, Jubilejni v Dolgem hrbtu, Ašenbrenerju v Travniku ter Madoni v Nad Šitom glavi.
Še hiter skok v športno plezalne sfere. Blaž Zazvonil se je vrnil z dopusta v Španiji, kjer sta s punco kljub vročini povsem normalno plezala. Tako je Blaž na pogled uspel v veliko smereh do 7c+, z rdečo piko pa do 8a. Po vrnitvi je bilo potrebno izkoristiti vplezanost in tako je v Kotečniku uspel v svoji prvi 8b+ -Katakombe
Nad Šitom glava
Stene Nad šitom glave so med najbolj poularnimi v Sloveniji. Če bi se hoteli pačiti bi rekli, da je res best value. Za naše stene res kratek dostop, lepe smeri in dobra skala. Tudi člani AO Domžale so bili tam. V četrtek, 27. avgusta, sta Andrej in Jasna Pečjak v južno steno Nad Šitam glava peljala dva pripravnika Nika in Bojano Muhič v smer Stoletje (VI-/IV, 180 m). Nejc Šter (AO Kranj) in Julija Pečjak pa sta prplezala Spominsko smer Srečka Rihtarja (VI/V, 300 m) v severni steni.
Coglians
Oglasila se jetudi Slavica Podgornik, ki je pokazala, da brez plezanja in plezalnih potovanj enostavno ne more. Tudi sedaj, ko je Peter poškodovan se ne da. Z različnimi soplezalci je avgusta plezala v skupini Coglians – Cjanevate v bližini koče Lambertenghi.
V steni Cima Lastron del Lago je prepleza smeri: Carnia Plasir (6b, 100 m), Valeriana e camomila (6b, 100 m) z Marto in Moniko Weingerl, Rigoli alla bolognese, (6b, 100 m) z Marto Weingerl, Via delle Mezellune (6b, 205 m) z Marto Waigerle in Gian Pietrom (lastnikom koče Lambertenghi). V steni Avancorpo torre Carla Maria pa so preplezali smeri: La saelta (6b, 200 m) – z Marto Weingerl, Angelica (200m, 6c-6b+) – z GianPietrom
Velike stene
Monika Kambič (AO Kamnik) se je odločila preplezati severno steno Malega Koritniškega Mangarta skupaj s Petrom Juvanom. Kljub temu, da je dobra poznavalka stene, se je malo pozanimala o smeri. Poklicala je Petra Podgornika, enega najboljših poznavalcev tamkajšnjih sten, katera smer je najlepša in ima najboljšo kamnino. Peter je predlagal Cozzolina z Levim izstopom. Morda sta Monika in Peter celo prva, ki sta to varianto ponovila. Strinjata se, da je zelo lepa. Ocene po raztežajih variante pa so VI-, VI-, VII-, VI+, VI-.
Čez nekaj dni sta bila v Triglavu in sicer v smeri Kunaver Drašler (VII+/ VII-, VI, 250 m). Pristopila sta, kakor je zadnji čas v navadi, po Jugovem stebru. Peter je plezal vse na pogled, Monika pa v najtežjem raztežaju malo s tehniko.
Srečno!
Tomaž Jakofčič