Janez Pikon: Terasa Mišeljske doline pod Mišelj vrhom in nižjim Koštrunovcem leži planina Pod Mišelj vrhom, katere lego že od daleč krasi izpostavljeni in dobro ohranjeni Jeklarjov stan, katerega značilnost nizkih vhodnih vrat je opaziti tudi na planini. 
Stoletja je bila živinoreja ena najpomembnejših gospodarskih panog v Bohinju in pridobivanje krme ena poglavitnih skrbi bohinjskega kmeta. Alpski svet je primernejši za živinorejo kot za poljedelstvo. Kmet je doumel že zgodaj izkoriščati prednosti sveta, ki ga je obdajal. Pridobil si je pašnike, kjer koli je mogel, okrog vasi, blizu naselij in tudi visoko pod vršaci. Tako se je odpravil pastir spomladi z živino najprej na vaški pašnik, konec maja na rovte, v začetku julija na visoko planino. Potem, ko je v začetku septembra paša na visoki planini pošla, se je pastir vrnil z živino spet na senožeti in v začetku oktobra na vaški pašnik. Skupno je ostala živina na paši skoraj pol leta, kar je seveda pomenilo velik prihranek pri krmi, ki jo je v zimskem času rado primanjkovalo. Takšna selitev v planine je značilna tudi za planino Pod Mišelj vrhom.
Planina Pod Mišelj vrhom, tudi leta 1968, na Razo'rju, Karta s stezami
Pristopi do planine Pod Mišelj vrhom: od Vodnikovega doma (1803 m) sestopimo na planino Velo polje (1680 m), kjer pred križem zavijemo vzhodno do značilnega potočka dosežemo Malo polje (1665 m), kjer ob njem in preko njega nadaljujemo do presihajočega jezera in zložno navkreber do travnate terase in stanov izredno slikovite planine Pod Mišelj vrhom (1645 m).
Jeklarjov stan na planini Pod Mišelj vrhom, na Razo'rju, mlaka na planini
Od sirarne na Velem polju jugozahodno sredi planine pod ostenje Koštrunovca in Mišelj vrha vodi steza višje po melišču Mišeljke nad Malim poljem do najvišje ležečega Je'klarjovega stanu na planini.
Na planini Pod Mišelj vrhom, v ozadju Vernar, planina Pod Mišelj vrhom
S planine Krstenica (1655 m) sledimo najprej udobni stezi, ki pelje proti severozahodu na planino Jezerce (1720 m). Pri koritu se dvignemo po dobro uhojeni stezi na Jezerski prelaz (1945 m, Adam in Eva). Nižje pod sedlom nas pot vodi čez valovit kraški svet do planine Pod Mišelj vrhom.
Zbirka zrisanih predmetov razstavljena v opuščeni sirarni v Stari Fužini, Bohinjski pastir, okrog leta 1888 (narodni muzej), Majerice na Velem polju okrog leta 1914, na praznik s šopki gorskega cvetja
S planine V Lazu (1560 m) preko Lazovškega prevala (1966 m) med Debelim vrhom (2390 m) in Ogradi (2087 m) vzhodno pod Dolino za Debelim vrhom (2032 m) na Mišeljski preval (1995 m) med Škednjovcem in Prevalskim Stogom v zahodno dolino planine Pod Mišelj vrhom.
Zbirka zrisanih predmetov razstavljena v opuščeni sirarni v Stari Fužini
Po Dolini Voje (690 m), kjer se v zatrepu cesta prelevi v strm kolovoz, ta se potopi v gozd in v strmih serpentinah vzpne na planino Spodnja Grintovca (Spodnja Grintojca, 1165 m), ki leži na terasi sredi pobočja nad Dolino Voje in planino Krstenica. Mimo korita in čez zložne travnike se povzpnemo proti severu v gozd. Steza tu zavije zahodno in se strmo vzpne na manjšo planoto, ki se izteče v koritasto dolino pod značilno previsno pečino. Po dolini kmalu dosežemo ravnico (Jurjevčevo zgornjo vrtačo, 1257 m), kjer sledimo markacijam, ki nas privedejo na rob prostrane planote, kjer se zastrto obzorje razmakne in že stojimo pred obličjem Triglava. Zahodno pri odcepu nadaljujemo po stezi preko predela ((»Na zagonu,« 1440 m) do planine Malo polje in južno pred presihajočo mlako na planino Pod Mišelj vrhom.
Opuščena ali bolje rečeno redko uporabljena steza, ki najprej vodi proti planini Jezerce se nad dolino Podogradi (1490 m) strmo dvigne na sedlo pred Jezerskim Stogom (2039 m) vendar je boljše vzhodno za Krsteniškim Stogom (1879 m) do sedla (1819 m) pred Jezerskim Stogom nadaljevati nižje do Razo'rja, ki se kasneje priključi na stezo z Jezerskega prelaza (Adam in Eva), kjer naprej po isti stezi dosežemo planino Pod Mišelj vrhom.
Za zaključek še steza po Mišeljski dolini, ki pripelje na planino Pod Mišelj vrhom s prelaza Hribarice (2333 m) pod Kanjavcem (2569 m). To je ena najlepših in najbolj mirnih gorskih dolin v naših gorah, ki se vije s prelaza Hribaric pod južnim in mogočnim ostenjem Vrha Hribaric (2388 m), Škednjovca (2158 m) in Prevalskega Stoga (2079 m), ter severnega grebena z vrhovi Mišeljski Konec (2453 m), (vmes steza z Doliča) Mišeljska glava (2273 m), Na Nizkem (2275 m), Mišelj vrh (2349 m) in Koštrunovec (2089 m). Obiskati Mišeljsko dolino in sprehoditi se po njej je posebne vrste užitek, tu je dovoljeno vse, tukaj brez skrbi pošljete svoje misli na pašo, verjemite mi, ne bodo se izgubile.
Vodnikova koča na Velem polju v letu 1911. Prvotno je ta koča stala na Velem polju, malo nad planino (znamenje s križem) so še vedno vidni ostanki kamnitih temeljev prestavljene Vodnikove koče na sedanje mesto pod Vernar.
Janez Pikon