Slovenske novice - Drago Kralj: Namesto da se gnetemo na Triglav, pojdimo raje na njegove sosede, od koder je pogled na očaka prav od povsod lep in veličasten.
Triglav je te dni deležen skoraj maratonske obsedenosti ne le slovenskih, ampak tudi tujih planincev. Tolikšen naval je na očaka, da bi bilo umestno prižgati semaforje in na razu zagotoviti enosmerno hojo.
Vsekakor pa bi morali prepovedati in preprečiti hojo na vrh vsem neprimerno opremljenim domnevnim planincem, tako češkim copatarjem kakor laškim sandalarjem.
Navsezadnje ne bi bilo odveč, če bi vsem naskakovalcem Triglava v sezoni zaračunali hodnino, ki bi vsaj nekatere, ne prvopristopnike, odvrnila od vzpona.
Namesto da se ubadamo z razpravami, ali naj zamenjamo original Aljaževega stolpa s kopijo, raje razpravljajmo, kako zaščititi sam Triglav, saj je, če nič drugega, umazan od tisočev in tisočev rok in nog, da ne omenjam ponižanja njegove lepote in veličastja, ne nazadnje tudi njegovega simbolnega pomena za Slovence in Slovenijo.
Pogledi z vseh krtin
Triglav je zelo imenitna gora, ne le po svoji višini glede na okoliške vrhove, temveč tudi po arhitekturi in lepoti nasploh. Zelo daleč je viden, saj se v Sloveniji vsak grič kjer koli že, ponaša in hvali, če se z njega kaže Triglav. Tako se na primer belokranjska Preloka prsi, da se z njene bližnje krtine (Krtinjek, 336 m) iz daljave 160 kilometrov vidi Triglav.
Malokdo od gornikov gre Triglav občudovat in, če hočete, častit s kakega sosednjega vrha, od koder se kaže v vsej svoji mogočnosti in lepoti, in to z vsakega vrha drugačen, a od povsod enkratno.
Tine Mihelič je v svojem vodniku po Julijskih Alpah o Škrlatici napisal tudi naslednje vrstice: Razgled s Škrlatice v ničemer ne zaostaja za triglavskim. V nečem pa ga celo prekaša! S Škrlatice vidimo nekaj, kar manjka razgledu s Triglava. To je pogled nanj!
Najbližji Triglavovi sosedje
Izbral sem dvajset vrhov, Triglavovih sosedov, ki od njega v zračni črti niso oddaljeni več kakor kakih deset kilometrov in je z njih čudovit razgled na očaka naših gora. Kdor se bo povzpel na te vrhove in za spomin Triglav tudi fotografiral, bo bogatejši za doživetje in navsezadnje za posnetke, kakršnih mu ne more ponuditi sam vzpon na Triglav.
Triglavu je najbližji Begunjski vrh na severovzhodni strani (2461 m/1,9 km). Nanj splezamo po označeni poti od Staničeve koče v dobre pol ure. Drugi bližnji vrh, prav tako na severovzhodu, je Visoka Vrbanova špica (2408 m/2,5 km), na katero drži lahka označena pot od Staničeve koče; hoje je za dobre pol ure.
Vrh Pihavca (2419 m/2,8 km) je izjemno razgleden in ponuja eno najbolj veličastnih panoram severnega ostenja Triglava. Vrh je dostopen po dobri in zavarovani, a tu in tam izpostavljeni poti od Pogačnikovega doma; hoje je za dobro uro.
Pihavčev sosed je Bovški gamsovec (2392 m/2,9 km), ki ponuja prav tako panoramo na Triglav s severozahodne strani. Z Luknje je na vrh po označeni in zavarovani poti za dobro poldrugo uro hoje, od Pogačnikovega doma pa malo manj.
Edinstveni triglavski razglednik je Stenar (2501 m/3,6 km), ki se dviga na Triglavovi severni strani nad dolino Vrat. Od Aljaževega doma je na vrh Stenarja trde hoje za dobre štiri ure, od Pogačnikovega doma pa polovico manj.
Med Rjavino in Kanjevcem
Rjavina (2532 m/3,8 km) je vzhodni sosed Triglava; nanjo priplezamo od Staničeve koče po označeni in na grebenu zavarovani poti v dveh urah.
Južno od Triglava se dviga Tosc (2275 m 3,4 km). Na njegov plečati vrh je vzpon na splošno kar lahek, seveda le po južnem pobočju in v lepem vremenu. Ne hodite gor v megli! S planine Zgornji Tosc, ki leži ob bohinjski poti proti Velemu polju, je do vrha Tosca hoje za dobro uro.
Med bližnjimi vrhovi je tudi Vernar (2225 m/2,8 km), ki pa ni za vsakogar, saj je kar težko dostopen, pot nanj ni ne speljana in ne zavarovana. Če najdete družbo plezalcev, se podajte z njimi na vrh, ki vas bo nagradil z izjemnim razgledom.
Tudi Mišelj vrh (2350 m/2,5 km) na južni strani Triglava je malo težje dostopen po neoznačenem brezpotju, a v družbi poznavalcev se le povzpnite, če bo le priložnost, na ta vrh, s Hribaric ali z Velega polja, da bo zbirka vaših panoram Triglava res bogata.
Kanjavec (2568 m/2,8 km) na jugozahodu Triglava je lahko in na kratko dostopen vrh, zlsti s Hribaric ali od koče na Doliču.
Od pokljuških vrhov nad Trento
Na pokljuškem koncu je kar nekaj vrhov, s katerih se lepo vidi Triglav. Veliki Draški vrh (2243 m/3,8 km) je vzhodni sosed Tosca. S Studorskega prevala drži pot na vrh, hoje je za dobro uro. Če je megla, je težavna orientacija, pa tudi razgleda ni.
Med pokljuške razglednike spada še Debela peč (2014 m/7,4 km), ki je dostopna s planine Lipance (dve uri hoda). Pogosto obiskani triglavski razglednik je tudi Viševnik (2050 m/5 km), na katerega gremo z Rudnega polja; hoje je za dve uri.
Cmir (2393 m/3 km) se dviga severovzhodno od Triglava za Begunjskim vrhom. Z njegove špice je prav poseben razgled na očaka od Staničeve koče po zavarovani poti je hoje za dobri dve uri.
Izjemno razgleden je malo znan vrh Zadnjiški ozebnik (2084 m/4,2 km), ki se dviga nad dolino Zadnjice. Ni markirane poti nanj, a so travnata pobočja kar lepo prehodna. Od koče na Prehodavcih do vrha je za dve uri hoje.
Veliko Špičje (2398 m/6,6 km) je sicer malo bolj oddaljeno, a ponuja izreden razgled z jugozahodne strani. Pot je označena in deloma zavarovana, nerodne so le travnate strmali, če je mokro. Hoje je od koče pri Triglavskih jezerih za poldrugo uro in kako minuto manj s Prehodavcev.
Razor in Škrlatica
Razgled je z mogočnega in slikovitega Razorja (2601 m/5,3
km), malo je poti Pihavec, a Triglava seveda ne more ne povsem zakriti in ne prekositi po višini. Razor je najlažje dostopen od Pogačnikovega doma (dve uri hoda), z Vršiča pa je tura naporna in zahtevna; hoje je za debelih šest ur.
Prav mogočen razgled na Triglav pa ponuja Škrlatica (2740 m/6,2 km), ki je le za dobrih sto metrov nižja od očaka. Na Šrlatico je tako iz Krnice pri Kranjski Gori kakor iz doline Vrat po šest ur hoje, le za uro manj pa po poti od Pogačnikovega doma. Vzpon je zahteven, a so poti označene in zavarovane.
Soseda Škrlatice je tudi zelo razgledna Dolkova špica (2591 m/5,3 km), do katere je od Pogačnikovega doma za tri ure hoje, iz Vrat pa za pet ur.
Neizogibno prav vam bosta prišla omenjeni vodnik po Julijcih izpod peresa Tineta Miheliča in planinski zemljevid Triglav (1:25.000).
Drago Kralj