Obvestila PZS, 11-2005, Uroš Vidovič: Dodatne informacije
Obvestila Planinske zveze Slovenije, 11-2005
KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI
DODATNE INFORMACIJE
POHODNIKOM PO EVROPSKIH PEŠPOTEH
E6 IN E7
V oktobrski številki Obvestil PZS je bil objavljen prispevek z naslovom "
V pomoč pohodnikom, ki jih zanima evropska pešpot E6 SLO". Avtor Niko Guid, predsednik pododbora za obhodnice pri KPP PZS, seznanja širšo planinsko javnost s številnimi pomembnimi podatki, ki pomagajo pohodnikom pri pripravah in izvedbi pohoda po evropski pešpoti E6. Poseben poudarek je namenjen problematiki z žigi in oznakami na terenu oziroma zemljevidom, ki jih popotnik uporablja na poti. V omenjenih vsebinah avtor ugotavlja posamezne pomanjkljivosti, katere je potrebno odpraviti za lažjo in prijetnejšo hojo po evropskih pešpoteh. Ker je slednje povezano z organizacijami, ki skrbijo za E pešpoti v Sloveniji, je potrebno širši planinski javnosti posredovati nekaj dodatnih informacij za celovito razumevanje problematike evropskih pešpoti v Sloveniji.
Zgodovina evropskih pešpoti sega v šestdeseta leta prejšnjega stoletja. Takrat je bila Evropa razdeljena z železno zaveso. V državah Srednje in Zahodne Evrope so si popotniki prizadevali za boljšo medsebojno povezanost, kar je botrovalo začetku označevanja evropskih pešpoti. Sprva na zahodu, po letu 1990 pa tudi na območju držav bivšega vzhodnega bloka. Med prvimi državami, ki so se vključile v Evropsko popotniško zvezo (EWV) je bila tudi naša bivša država. Slovenci smo igrali ključno vlogo pri trasiranju in označevanju naše prve evropske pešpoti, Ciglarjeve poti E6 od Drave do Jadrana. Kasneje se je tej poti pridružila še pešpot E7, pred nedavnim poimenovana Naprudnikova pot od Soče do Mure (sprva do Sotle). Ker je v devetdesetih letih delo na področju E pešpoti nekoliko izgubilo na intenziteti iz preteklih desetletij, je bila v letu 2000 ustanovljena Komisija za evropske pešpoti v Sloveniji (KEUPS) s sedežem na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS). Štiri organizacije, ki so že v preteklosti sodelovale na področju evropskih pešpoti, so podpisale Dogovor o ustanovitvi, poslanstvu in nalogah komisije za evropske pešpoti v Sloveniji. Poleg ZGS so naloge iz dogovora prevzele še Turistična zveza Slovenije (TZS), Planinska zveza Slovenije in Zveza gozdarskih društev Slovenije. V omenjenem dogovoru so si organizacije ustanoviteljice KEUPS razdelile delovna področja.
PZS je prevzela:
- vzdrževanje (markiranje) evropskih pešpoti čez Slovenijo preko planinskih društev, članic PZS. Pri vzdrževanju E pešpoti sodelujejo tudi člani gozdarskih in turističnih društev, ki so se za markiranje usposobili pri PZS.
- usposabljanje za markiranje evropskih pešpoti
- stike z Evropsko popotniško zvezo.
ZGS je prevzel:
- načrtovanje in koordiniranje vzdrževanja evropskih pešpoti čez Slovenijo v sodelovanju s PZS in TZS.
- načrtovanje evropskih pešpoti in sprememb v poteku čez Slovenijo skupaj s PZS
- pripravo in izdajo popularizacijskega in promocijskega gradiva o evropskih pešpoteh v Sloveniji - popotni vodniki v obliki knjižic, zgibank in drugih oblik v sodelovanju z ZGDS in TZS.
- posredovanje informacij in gradiv popotnikom po evropskih pešpoteh v Sloveniji po telefonu, pisno, po elektronski pošti in po internetu v sodelovanju z ZGDS in TZS.
- organizacijo srečanj popotnikov po evropskih pešpoteh v Sloveniji in drugih prireditev v sodelovanju z Evropsko popotniško zvezo skupaj z ostalimi organizacijami.
TZS je prevzela:
- pripravo, tiskanje in pošiljanje sporočil popotnikom, v slovenščini in nemščini, o možnostih bivanja in prehrane ter druge ponudbe na potovanju po evropskih pešpoteh v Sloveniji
- pripravo in izdajo popotnih knjižic za vpise in žige na kontrolnih točkah evropskih pešpoti v Sloveniji
- zagotavljanje promocije evropskih pešpoti v okviru turistične ponudbe
V povezavi s problematiko E pešpoti na območju Slovenije, je predsednik KEUPS 17. junija 2005 sklical na Vrhniki sestanek članov KEUPS, koordinatorjev za evropske pešpoti pri ZGS in predsednikov MDO PZS. Po zapisniku sestanka povzemam sledeče bistvene zaključke, ki pomembno vplivajo na stanje in bodoči razvoj evropskih pešpoti pri nas.
Predsednik KEUPS Jože Prah je spregovoril o sprejetem planu dela komisije za leto 2005. Glavne točke dela so sledeče:
- vzdrževanje markacij na poteh E6 in E7
- prevod popotne knjižice E6 v angleščino
- izdaja vodnika po E7
- izdelava spletne strani
- novi žigi na E6 in E7
- priprave na Evropohod 2006
- izdaja propagandnega materiala in doseči večjo prepoznavnost evropskih pešpoti
- informacijski prostor za evropske pešpoti
- povezanost koordinatorjev s KEUPS
- ustanovitev Kluba popotnikov po evropskih pešpoteh
- izdaja CD z gradivom iz Evropohoda 2001
- srečanje evropohodnikov 21.5.2005
- oblikovanje glave v dopisih KEUPS
Na osnovi razprave so bile sprejete naslednje ugotovitve in usmeritve za nadaljnje delo na področju evropskih pešpoti v Sloveniji:
- posodobiti žige E6. Razmisliti o samostoječih žigih. Dopolniti manjkajoče žige E7,
- nabaviti enotne vpisne knjige, najprej za mesta kjer jih ni
- v letu 2005 nadaljevati z obnovo E pešpoti in pripraviti plan dela v sodelovanju s PD
- skupno srečanje evropohodnikov v letu 2006 na Mačkovcu, 13. maja 2006. V ta namen se opravi popravilo bivaka.
- razviti še boljše sodelovanje in koordinacijo dela in akcij na poteh. Potrebno je ažurno informiranje KEUPS.
- novih tras poti E6 in E7 se načeloma ne odpira, morda le tam, kjer se mnogo bolj smiselno vključujejo v prostor. Vsako novo traso poti mora pred sprejetjem obravnavati KEUPS.
- v Sloveniji najti lokacijo ob poti E6 ali E7, ki bi bila INFO točka za evropske pešpoti.
Iz plana dela za leto 2005 in zaključkov sestanka je lepo razvidna usmeritev in želja za čim kvalitetnejše evropske pešpoti v Sloveniji. Zagotovo pa bo sama realizacija močno pogojena z razpoložljivimi kadri in zlasti finančnimi sredstvi, ki so že nekaj let pereč problem KEUPS. O tem so pred časom razpravljali predsedniki organizacij ustanoviteljic in direktor ZGS ter nakazali možne rešitve.
Glede problematike žigov na evropski pešpoti E6 SLO pa je potrebno zapisati še sledeče. V letu 2003, ko je izšel nov popotni Vodnik-dnevnik E6 SLO, je bilo na predlog predstavnikov PZS v KEUPS Uroša Vidoviča in Toneta Tomšeta izdelanih vseh 39 žigov za pot od prelaza Radelj do Strunjana. Žige ja naročil in plačal ZGS in so bili predani omenjeni organizaciji. Kaj se je z njimi zgodilo po prevzemu je potrebno povprašati koordinatorje ZGS na terenu, ki so bili zadolženi za namestitev žigov na v vodniku predvidene lokacije. Podatki o lokacijah žigov, ki so navedeni v vodniku so bili pridobljeni na ZGS s posebnimi vprašalniki, ki so jih izpolnili lastniki oziroma upravljalci objektov kjer so žigi nameščeni. Pri zbiranju podatkov so posredovali koordinatorji ZGS. V istem času so bile izdelane tudi spominske značke, katere prejme vsak popotnik za prehojeno pot E6 SLO. Predlogo je brezplačno izdelal Tone Tomše, značke pa je izdelalo podjetje Čižman iz Ljubljane in se izdajajo na ZGS.
Ob koncu pa še nekaj besed o Vodniku-dnevniku po Ciglarjevi poti E6 SLO, ki je nadomestil Popotno knjižico E6 YU. Vodnik je izšel 12 let po osamosvojitvi Slovenije in je bil več kot potreben saj so se navkljub razpadu bivše države pred več kot desetletjem še vedno uporabljale oznake E6YU. Vodnik je navkljub tovrstni situaciji doživljal številne udarce preden je zagledal luč sveta. Primerljiv je s podobnimi edicijami v sosednjih državah, npr. v Avstriji vodnik po poti 05, ki se pokriva z E6 A. Čeprav smo Slovenci že po tradiciji, ki izhaja iz naše preteklosti, zelo samokritični se avstrijski vodnik 05 ponaša z identičnimi skicami poti kot so v našem vodniku. Te skice so le v osnovno informacijo in pomoč popotniku. Enako kot pri nas pa tudi v avstrijskem vodniku avtor navaja planinske zemljevide v katerih je vrisana pot E6 in si jih lahko popotnik priskrbi preden se odpravi na pot. In kje leži skrivnost "skic slabše kvalitete" tako pri nas kot v sosednji Avstriji. Zagotovo v stroških njihove izdelave in s tem posledično višji končni ceni izdelka. Avtor na začetku omenjenega prispevka pa je verjetno spregledal podatek, da je v maju 2005 pod peresom Daria Cortese pri založbi Mladinska knjiga izšel nov vodnik Evropska pešpot E6, Ciglarjeva pot od Drave do Jadrana. Na 100 straneh barvne izdaje avtor natančno opisuje pot, pa tudi zanimivosti in znamenistosti ob njej. Brošuri je priložen zemljevid Slovenije z vrisano pešpotjo, razdeljen na posamezne odseke. Pa še primerjava v ceni. Vodnik-dnevnik izdan pri Turistični zvezi Slovenije stane 960 SIT, vodnik izdan pri založbi Mladinska knjiga pa 4.290 SIT. Skratka izbira obstaja in o njej odločajo popotniki, ki se odpravljajo na pot E6 SLO. Kako globoki so žepi večine pohodnikov pa je že stvar druge debate.
Zagotovo pa je najpomembnejša izmenjava informacij. S tem dosegamo boljšo obveščenost popotnikov po evropskih pešpoteh in večjo popularizacijo le teh. V ta namen je bil letos ustanovljen tudi Klub popotnikov po evropskih pešpoteh v Sloveniji kamor ste povabljeni prav vsi, ki vas hoja po teh poteh še posebej privlači in veseli.
mag. Uroš Vidovič,
član KEUPS