Janez Pikon: Prelaz Falzarego v Dolomitih, ko pogled obstoji na mogočni steni gore Tofana di Rozes (3225 m), najbolj južne v skupini Tofana. Takrat smo se odločili, da jo obiščemo in osvojimo visoko goro vrh po zahtevni ferati Giovanni Lipella. 
Nemara se ne bi Cortina d'Ampezzo razvila v tako svetovno znano turistično mesto, če ne bi bilo Tofan, ki kot tri sestre kraljujejo nad njeno gosto naseljeno dolino. Seveda so okoli nje še druge znamenite dolomitske skupine, toda v Tofanah so zavarovane plezalne poti, poti iz prve svetovne vojne, ki ji rečejo Grande Guerra, na njenih pobočjih so urejena smučišča, pravo središče plezanja pa je v južnih stenah Tofane di Rozes. Bogata zgodovina gorskega vodništva, plezalnega kluba cortinških veveric, krvavih bojevanj na Tofanah, Monte Paternu, Monte de Lagazuoiju.
Cinque torri (2361 m), Gallerie Goinger-Castelletto (2459 m), zob južne stene
Ena mnogih zgodb govori o legendarnem dunajskem alpinistu Paulu Grohmannu, ki se je kot prvi povzpel na številne dolomitske stolpe in stolpiče.
Tofana di Rozes (3225 m), Tofana de Meso, Marmolada nad Cortino
d'Ampezzo (3234 m), Taofana di Rozes
Še in še se srečujemo z besedo prvi - prvi dolomitski gorski vodnik je bil Francesco Lacedelli, stari oče Lina Lacedellija, ki se je prvi povzpel na K2 (8614 m). V Agordu se je rodil prvi, italijanski alpinist Atillio Tissi.
Jeklenice nas vodijo navzgor, zadnji metri ferrate Giovanni Lipella
Nič manj niso znane vodniške družine Innerkoflerjev, tudi tri vodniške generacije Dibon - starosta cortinških veveric Angelo Dibona ima spomenik v Cortini in nenazadnje že davnega leta 1837 je bil izdan vodnik Das Land Tirol. Na snežnih strminah so se odvijale zgodnje olimpijske igre. (vir: Vodnik po feratah, Planinska zveza Slovenije)
Cinque torri in Averau (2649 m), predor po kovinskih stopnicah, Izhod
Pod Tofane se pripeljemo s Cortine d'Ampezzo proti prelazu Falzarego na višini 1698 m, kjer je odcep do koče Angelo Dibone na višini (2073 m), odkoder se po stezi 403 skozi ruševje, držimo se pod veličastno ostenje Tofana di Rozes (3225 m) z oznako poti 404. Mimo Grotta di Tofana, na pol poti do vstopa v našo ferato, nadaljujemo še nekaj časa med rušjem, nato po melišču tik pod steno do manjšega sedla in že smo pred veliko odprtino oziroma umetno izklesano votlino, Gallerie Goinger (Castelletto 2459 m).
Po izstopu iz ferrate Giovanni Lipella na vrh Tofane di rozes 3225 m,
Odprta dvorana Gallerie Goinger, kjer so ostanki vojaških pogradov iz prve svetovne vojne, vstopimo v predor, ki je dolg približno 500 m. Nekaj časa se vzpenjamo po kovinskih stopnicah, ki jim sledijo kamnita tla po katerih nadaljujemo po izklesanem dolgem rovu, ki se nenehno strmo dviga. V stranskih rovih opazujemo stara orodja (samokolnica), ki so ostala še iz časov gradnje predora. Pri izstopu iz predora na balkon ali polico se še vedno nahajamo v območju Castelletta. Tukaj se začne prečenje zahodne stene po sistemih polic, ki so čvrsto pritrjene na jeklenice, le občasno pri sestopih na nižje police poiščemo prehode ali označeno pot. Naša pot se nekoliko dvigne na višjo polico, kjer nadaljujemo strmo navzgor.
Prekopani kanali in rovi, obrnjeno morsko dno, zidana utrdba v pečini gore
Dosežemo Tri prste (Tre Dita 2694 m), tukaj je pred nami širša polica, ki se polagoma vzpenja proti temnim in precej strmih skalnatih polic, ki več kot 300 m vodijo skoraj naravnost navzgor odlično pritrjene jeklenice. Plezanje nam gre dobro od rok in nog, ne povzroča nam večjih težav, kljub bolj vlažni skali je le ta dovolj razčlenjena, vendar se marsikje vseeno moramo potegniti samo z močjo rok. Vzpenjamo se vztrajno višje in višje in prispemo na spodnji rob melišča gore (3035 m), kjer se ferata Giovanni Lipella zaključuje.
V steni ferrate Giovanni Lipella, orodja in zapuščene samokolnice, pod steno
Po vzhodnem grebenu dosežemo vrh Tofane de Rozes po melišču in kaj kmalu opazimo velik križ, ki označuje najvišjo točko gore. Prijetno utrujeni, vendar zadovoljni posedimo in se pogovorimo o pravkar prehojeni ferati Giovanni Lipella. Po daljšem odmoru na gori in meglenim razgledom z nje se zadovoljimo z doseženim ciljem in se začnemo spuščati kar po vzhodnem grebenu na vrhnje sedlo ferate Giovanni Lipella, kjer nadaljujemo po melišču, tokrat vzhodno proti koči (Rifugio Giussahi, 2580 m), kjer nam postrežejo s toplo juho. Do nižje koče Angelo Dibone na višini (2073 m) ni daleč, prispemo v eni uri se uredimo in zapustimo Cortino d'Ampezzo do naslednje sobote, ko se zopet vrnemo. Tokrat bo naš naslednji cilj najvišja gora Tofana di Mezzo (3244 m).
Pomembni datumi na Dolomitski fronti:
1. januar 1916 - 1. Avstro-Ogrska podzemna minska eksplozija na Lagazuoiu
17. april 1916 - Italijanska minska eksplozija na Col di Lana (5020 kg eksploziva)
11. julij 1916 - Ob 3:30 - Podzemna italijanska minska eksplozija na Castelletto (35000 kg eksploziva)
V zimi 1916 - 1917 zapadlo do 9 m snega v Dolomitih
14. januar 1917 - 2. Avstro-Ogrska podzemna minska eksplozija na Lagazuoiu
22. maj 1917 - 3. Avstro-Ogrska podzemna minska eksplozija na Lagazuoiu. (24000 kg eksploziva)
20. junij 1917 - Italijanska podzemna minska eksplozija na Lagazuoiu
16. september 1917 - 4. Avstro-Ogrska podzemna minska eksplozija na Lagazuoiu
21. oktober 1917 - 5. Avstro-Ogrska minska eksplozija na Col di Lana (45000 kg eksploziva)
28. oktober 1917 - Prebita fronta pri Kobaridu
5. november 1917 ob 18:00 - Cortina vrnjena v lastništvo Avstriji
Janez Pikon