Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...
Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Maja Belimezov 2041 1

Z motornimi vozili 1700 metrov visoko?

Delo, 07.11.05 – Blaž Račič: Poseg v gorsko naravo

Poseg v gorsko naravo

Z motornimi vozili 1700 metrov visoko?

Agrarna skupnost Koroška Bela gradi prvi kilometer vlake Svečnica z dovoljenji


Jesenice – Agrarna skupnost Koroška Bela je letos spomladi začela graditi gozdno vlako na planino Svečnica nad Javorniškim Rovtom, o čemer smo v Delu že poročali. Gradnja je takrat dvignila precej prahu zlasti med varuhi narave. Graditeljem so očitali, da ne upoštevajo, da so na tem območju rastišča divjega petelina in drugih ptičev z rdečega seznama, da gradijo na območju, ki je zavarovano z Naturo 2000, da gre za vodovarstveno območje. Zaradi neizpolnjevanja pogojev je kranjska enota zavoda za varstvo narave prijavila Agrarno skupnost tudi okoljski inšpekciji.

Dela so takrat ustavili. Vodja blejske enote zavoda za gozdove Andrej Avsenek je pojasnil, da je prejšnji teden investitor spet začel delati, saj je dobil ustrezno dovoljenje za zgraditev kilometer dolge vlake. Avsenek je še pojasnil, da gre v tem primeru za gradnjo preprostega objekta, za katerega ni potrebno gradbeno dovoljenje, pač pa zadošča lokacijska informacija. Investitor mora pri tem upoštevati pogoje, ki jih za takšno gradnjo določijo krajevno pristojna enota zavoda za gozdove, zavod za varstvo narave in druge pristojne organizacije. Nadaljnja gradnja vlake bo mogoča le, ko bo investitor zagotovil ustrezno gradbeno dovoljenje, je pojasnil Avsenek in zavrnil možnost, da bi investitor prihodnje leto vložil le zahtevo za izdajo lokacijske informacije (in ne gradbenega dovoljenja) za drugi kilometer te vlake. V zvezi z omejitvami iz Nature 2000 pa je navedel, da se stanje v gozdu ne sme poslabšati oziroma da se ohrani sedanje stanje.

Tomaž Ogrin iz društva za varstvo Alp (Cipra) je opozoril, da je vlaka formalno sicer namenjena spravilu lesa, da pa gre tudi po pašnikih. K temu je dodal še, da se bo z gozdno vlako vzpostavila možnost za motoriziran dostop na nadmorsko višino 1700 metrov, kar pa je po njegovem nesprejemljivo, saj je treba naravo ohraniti tudi za prihodnje rodove. Pri tem naravovarstveniki pozabljajo, da se planine zaraščajo in da je prav navzočnost človeka (v okviru tradicionalnih dejavnosti) porok za ohranitev planin. Ogrin je še opozoril, da je vlaka, ki jo gradijo, širša od predpisane širine. Avsenek je v zvezi s tem pojasnil, da pri tem ne gre za širitev vlake, pač pa je širitev potrebna le med gradnjo in da bo vlaka po končanih delih široka predpisane tri metre in pol.

Blaž Račič

Svečica za vse
Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
Delo EKO novosti v2

1 komentarjev na članku "Z motornimi vozili 1700 metrov visoko?"

Tomaž Ogrin,

Navedek iz članka:

"K temu je dodal še, da se bo z gozdno vlako vzpostavila možnost za motoriziran dostop na nadmorsko višino 1700 metrov, kar pa je po njegovem nesprejemljivo, saj je treba naravo ohraniti tudi za prihodnje rodove. Pri tem naravovarstveniki pozabljajo, da se planine zaraščajo in da je prav navzočnost človeka (v okviru tradicionalnih dejavnosti) porok za ohranitev planin."

1. Drugi stavek iz članka razumem, kot da hoče izgradnjo vlake na planino Svečico na splošno opravičiti oziroma utemeljiti kot nujno zaradi zaraščanja in zaradi ohranitve tradicionalnih dejavnosti na planinah.

Pa je nemogoče. Celo več, je zavajanje.

2. Vlake nimajo ničesar skupnega z morebitnim zaraščanjem planin. Vlake niti ne preprečujejo niti ne prispevajo k zaraščanju planin.

Ne vem odkod ta povezava? Kdo jo je strokovno utemeljil?

Sicer pa je treba samo opazovat! Recimo, da nek pašni prostor vedno bolj zapolnjuje ruševje. Ali veste za koliko zraste ruševje na teh višinah v enem letu? In koliko let, desetletij, da bistveno (neprehodno) zapolni 20 ali 40 m2? Kaj je človek počel v tem času? Opazoval kako trava raste?

Zaraščanje je naraven pojav. Kjer ni druge rabe, pride narava...hvala bogu!

3. Kar sem prebral strokovnih gradiv ali poslušal na posvetih (recimo v okviru TNP) o "navzočnosti človeka (v okviru tradicionalnih dejavnosti)" na planinah, nisem mogel najti povezave z vlakami na planino. Nasprotno, človek je prisoten na planinah in opravlja tradicionalne dejavnosti že dolgo, dolgo brez vlak in cest na planine.

Človek je navzoč na planinah zaradi zaslužka. Morda se najde kdo, ki pase samo iz idealizma ali, ker že ima v redu penzijo pa je rad v naravi (tako bo bolj zdrav, ne nazadnje). Ampak, če naj bo človek, kmetovalec, mladina sistematično (torej vsako leto) navzoč tri do pet mesecev na leto tam gori in malo niže (postopno navzgor preko nižjih planin in tako navzdol), potem mora primerno zaslužiti. To je vse.

Planine se bodo ohranile, če bodo pastirji, kmetovalci dovolj (majčkeno stvar trga v teh časih) zaslužili. Brez vlak.

Kmetijstvo vsi subvencioniramo preko države. Gorsko kmetijstvo še posebej. Zato vztrajam, da imamo tudi pravico soodločati! Že leta 2003 (izjava But) je bilo povedano, da bo v EU vsako leto večji odstotek subvencij za planine. Bodočnost človeka na planinah je torej zagotovljena. Res pa je, da naša država strukturnih in kaj vem kakšnih še evropskih skladov ne zna počrpati (saj spremljamo v medijih!).

Tega tudi vlake ne bodo rešile...

Vlake v planine samo uničujejo prednosti Slovenije v Evropi!

4. Nimam se za naravovarstvenika. Gre za kulturni odnos do prostora visoke vrednosti. Takega doživljamo, mnogi. In ga želimo takega ohraniti za nas (smo egoisti), dokler smo tu in še za zanamce (imamo dolžnost). Takega nam hvalijo tisti evropejci, ki so ga že izgubili oziroma ga doživljajo kot mi. Ko si bomo skoraj vse uničili, bomo pa še mi prišli z zahtevo po Naturi 3000!

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Salvatera ponovno v Patagonijo
Naslednja objava Alpinistične novice 08.11.05
  • Število objav: 46075

Novosti