Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Aljaža v muzej, repliko na Triglav

31.07.2009

 

 
 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

petek, 31. julij 2009, ob 10:29, Franci Savenc, ogledov: 2159

Slovenske novice - Boštjan Fon: Ideja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Planinske zveze Slovenije vzburkala gorniški živelj pod Alpami

Originalen Aljažev stolp, ki je na vrhu Triglava od leta 1895, bi radi prestavili v naslednje leto odprt planinski muzej v Mojstrani, na vrh pa postavili kopijoNa medmrežju je odprt portal za podpis peticije proti odstranitvi originala, kjer je v nekaj dneh svoj podpis dodalo več kot 1600 posameznikov Priznani gorski reševalec, gorski policist in član društva Prijatelji Triglava Igor Zlodej je pisal predsedniku države in protestno odstopil kot predsednik PD Bovec: »S PZS, s to organizacijo, ki jo vodi Franc Ekar, nočem imeti ničesar več!«

Triglav, 29. julija: Pokončno stati in obstati skozi tisočletja ob navalu velikanov z germanskega in romanskega sosedstva, s svojo materinščino in ponosom, je prineslo trdno povezanost z mističnim svetom gora, kamor slovenski živelj hodi po uteho, mir in duhovno širino. Na najbolj izpostavljenem kosu slovenske grude imamo po zaslugi Jakoba Aljaža že več kot stoletje edinstven primer domoljubnosti. Stolp, tista majcena pločevinasta stvar, postavljena na zemlji, ki jo je pokončni mož iz Zavrha pod Šmarno goro v službi na Dovjem kupil za en goldinar, je postal simbol naroda. Da gre za nekaj več kot le kos ukrivljene pločevine in jeklenic, ki so ga držale, da ga ni odpihnilo proti dolini, so vedeli tudi tisti, ki so se v prejšnjem stoletju ob svetovnem bojevanju poskušali polastiti najlepšega koščka sveta. Nihče ni niti pomislil, da bi originalni stolp odstranil, ga zamenjal s kopijo ali tja gor natvezil kakšnega nemškega orla ali laškega skovirja.

Gorniška javnost v Sloveniji je letošnje poletje razkurjena, pa ne zaradi vročine in naporov ob vzponih, temveč zaradi ideje, da bi originalni Aljažev stolp z vrha prenesli v dolino, v Slovenski planinski muzej, ki naj bi vrata odprl naslednje leto. Na kraju, kjer stoji pravi stolp, izdelan izpod rok mojstra Antona Belca, ki ga je 7. avgusta 1895 postavil v petih urah, bi namestili kopijo. Predsednik PZS Franc Ekar je pred časom dejal, da mora imeti vsak muzej svojo Mono Liso, in tako bi bil originalni Aljažev stolp res umna izbira za vabljenje klientele v muzejske prostore. Seveda za vse tiste, ki na vrh Triglava nikoli ne gredo. No, čeprav so ga pred štirimi leti obnovili, naj bi bil stolp spet v precej klavrnem stanju.

Generalni sekretar PZS Danilo Sbrizaj, ki ga je predsednik PZS Ekar zadolžil, da nam odgovori na vprašanja o nameri selitve pravega Aljaževega stolpa z vrha, je pojasnil, da nihče na PZS ni dal ideje, da bi se Aljažev stolp odrezal in prestavil v muzej, temveč da je na PZS prišel predlog s pooblaščene državne inštitucije, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije: »Glede pobude o strokovnem pregledu Aljaževega stolpa in dogajanja na vrhu Triglava in predlagane možnosti, da če bi bilo potrebno stolp zaščititi in če bi bilo to potrebno, namestiti na varno mesto, da bi ga ohranili in obvarovali, smo predlagali, da bi bila ta strokovna hramba morala biti – če bi do tega že prišlo – v Slovenskem planinskem muzeju kot najprimernejšem mestu, saj se gre tudi za planinsko lastnino in vrednoto.« In je potem še stopil v bran predsedniku PZS: »Možnost prestavitve stolpa v muzej nikakor ni bila predsednikova ideja, ampak dolžnost aktivnega koordiniranja in tudi usklajevanja ter skrbi za lastnino PZS.«

Huh … Brihtno formulirano, pa naj si pomeni kar že pač! Vrh PZS naj sploh ne bi deloval na svojo pest z idejo o prestavitvi pravega stolpa v varno zavetje muzeja v Mojstrani: »O tem predlogu smo seznanili vse meddruštvene odbore planinskih društev v Sloveniji. Na teh sestankih, na katere so bila vabljena vsa društva, ni bilo niti enega nasprotovanja ideji.« Sklepamo torej, da so vsi člani planinskih društev po vsej Sloveniji soglasno za to, da se na vrhu s svetega predela rodne grude odreže pravi stolp in se tjakaj nalepi kopijo po preprosti logiki: če ni ob kosilu v krožniku goveje juhe, je dobra tudi tista iz vrečke. Saj je juha! Torej je vseeno, ali je na Triglavu na brzino vkup zmetan stolp, podoben prvemu, s pečatom čelnika nekega zavoda, ki varuje našo dediščino, pravi pa naj se uporablja za privabljanje plačnikov vstopnine v Slovenski planinski muzej? Kaj pa če bi nemara sledili modernim smernicam postavljanja verskih znamenj na slovenskih vrhovih in bi namesto stolpa tjakaj namestili velik križ? Ali morda v tem grmu tiči triglavski zajec, ki mu gre stolp tako v nos?

Gornik, gorski reševalec in gorski policist Igor Zlodej, član društva Prijatelji Triglava, ki nameravajo 7. avgusta letos tudi protestirati ob stolpu, je dejal: »Sramota za slovensko gorništvo je, da se moramo tik pred obletnico postavitve Aljaževega stolpa ukvarjati s takimi problemi in da moramo pomoč iskati pri najvišjih predstavnikih slovenske oblasti, zdajšnje in nekdanje. Dejstvo je, da nekdo hoče odstraniti originalni stolp, in dejstvo je, da se večina s kakršno koli kopijo ne strinja. Zemljišče na vrhu Triglava je bilo kupljeno s posebnim namenom in tudi stolp na njem je postavljen s takim namenom, da se vidi, čigav svet je tam gor in predvsem kdo živi pod njim. Kdor to izda, izda svojo domovino, v kateri ima Triglav s stolpom poseben pomen, za Slovence pa tudi druge slovanske narode. To, da je v slabem stanju, seveda sploh ne drži. Aljažev stolp tak, kot je zdaj, je v odličnem stanju in bo še vedno stal tam gor, ko bodo naše kosti že strohnele. Prijatelji Triglava od njegove obnove v letu 2005 skrbimo, da nanj ni zašla še nobena nalepka, noben napis. Dosegli smo, da so se obiskovalci Triglava začeli bolj kulturno in dostojno vesti ob stolpu.«

Namera preselitve pravega stolpa v dolino ga je razhudila: »Advokatom in podpornikom Francija Ekarja sporočam, da po sedmih letih kot predsednik PD Bovec nepreklicno odstopam s tega položaja in da s to organizacijo, ki jo vodi Ekar, nočem imeti ničesar več. Če si nihče ne upa povedati, zdaj javno povem, da je prav Franci Ekar zaslužen, da so gorski reševalci zapustili njegovo zvezo, da je s svojim predsedstvom zaukazal prepoved besede gornik in se članstvu za to ni nikoli opravičil in zdaj za krono vsega želi zamenjati še Aljažev stolp z neko kopijo. Če bi bil odgovoren do svojega članstva, bi moral zaradi vsega navedenega že davno odstopiti.«

Boštjan Fon

Komentiraj (1):

Bernard Štiglic, sobota, 1. avgust 2009, ob 21:46

Lep pozdrav
Z začudenjem spremljam debato okoli Aljaževega stolpa. Čudi me naivnost,ali še bolje neodgovornost ljudi na najvišjih položajih naše krovne planinske organizacije do prebivalcev naše države. Nekaterih najlepših simbolov naše državnosti pač ne moremo prestavljati v muzej. V planinski muzej ne sodi niti kopija stolpa.
To, da je stolp v slabem stanju je čisti izgovor. Stolp je kovinski in ga je možno z malimi stroški dostojno sanirat.

eXTReMe Tracker