Večer, Črna kronika - Elizabeta Zorman: 74-letnemu tujcu je po neuradnih podatkih zdrsnilo. Policisti opozarjajo na nevarnosti v gorah.
Na številki 113 novogoriške policije uprave so v soboto okoli 19. ure prejeli obvestilo, da se je na poti na Triglav, med krajema Zadnjica in Dolič, izgubil 74-letni državljan Izraela, ki je s skupino izraelskih državljanov hodil proti vrhu Triglava.
Pri zbiranju obvestil so policisti ugotovili, da se je 74-letni državljan Izraela med krajšim skupinskim počitkom na poti sam odpravil proti domu Planika, kjer naj bi se srečal z ostalimi planinci. Ker v dom Planika ni prišel, je bila organizirana iskalna akcija, v katero se je vključil tudi policijski helikopter, vendar pogrešani planinec do 21.30, ko se je zaradi teme in delno zaradi megle iskalna akcija prekinila, ni bil najden.
Iskalna akcija, v kateri je sodelovalo 12 članov gorske reševalne službe in policist ter policijski helikopter, se je v nedeljo v jutranjih urah nadaljevala. Okoli poldneva so reševalci opazili pogrešanega v kraju, imenovanem "Na skoku", in sicer okoli 100 metrov pod potjo. Pri tem je bilo na kraju ugotovljeno, da je državljanu Izraela po vsej verjetnosti med hojo spodrsnilo, zaradi česar je drsel okoli sto metrov po skalah. Pri tem se je tako hudo poškodoval, da je na kraju zdrsa umrl. S helikopterjem Slovenske vojske je bil pripeljan v dolino.
Da se lahko neprevidnost v gorah hitro maščuje, so konec minulega tedna opozarili tudi slovenski policisti. Ti so zadnji delovni dan minulega tedna opravili v gorah tudi preventivno akcijo in opozarjali planince na nevarnosti v gorah. Po besedah vodje gorske enote Roberta Kralja je namreč v gorah še vedno preveč nesreč zaradi zdrsov, ki nastanejo predvsem zaradi neprimerne obutve; izredno nevarno je tudi padajoče kamenje. Da bi se izognili nesrečam, se je treba v gorah držati nekaterih osnovnih pravil, obvezna pa je tudi ustrezna oprema.
Namen takšnih akcij je zagotavljanje splošne varnosti ljudi v gorah. Gornike, pohodnike, izletnike vseh starosti policisti namreč seznanjajo z nevarnostmi v gorah poleti ter jim svetujejo, kako naj bodo pravilno opremljeni in obuti, kako naj se varno gibajo ... "Tako želimo zmanjšati število gorskih nesreč ali vsaj omiliti njihove posledice," je dejal pomočnik poveljnika Posebne policijske enote in vodja gorske enote Robert Kralj.
In katere so najhujše nevarnosti v gorah? Policisti pravijo, da je stalna nevarnost padajočega kamenja, zlasti nevarno je spomladi in poleti, ko skopni sneg. Zato je čelada nujno potrebna. Poleti so nevarne vročinske nevihte v popoldanskem času, zato spremljajmo vremensko napoved. Ture je treba začeti zgoraj in jih kmalu končati. Sleherno leto moramo svoje cilje izbirati postopno, tako glede trajanja izleta, višinske razlike kot tudi težavnosti. Preden se odpravimo na daljšo, celodnevno turo, opravimo nekaj krajših tur, da dobimo kondicijo ter s tem preizkusimo sebe in opremo. Za dolge ture si raje vzemimo dva dneva. Ne pretiravajmo z 'divjanjem' po poteh!
Preberimo kakšno literaturo o gibanju v gorah, nevarnostih, prehrani, opremi, vremenoslovju. Seznanimo se, kaj pomenijo oznake poti: ali je pot lahka, zahtevna, zelo zahtevna, saj nam povejo, kakšne težave nas bodo čakale in kakšno opremo bomo potrebovali. Vpisujmo se v vpisne knjige na planinskih postojankah, kajti tako bo v primeru, če se izgubimo, laže ugotoviti, kje smo se nazadnje nahajali. Ko gremo v gore v skupini, se nikoli ne ločimo od nje. Hodimo vedno skupaj. Če smo se odločili, da gremo na turo skupaj, se tako tudi vrnimo.
Na zahtevnih poteh upoštevajmo, da so poti in varovala lahko tudi poškodovana. Na poškodbe poti ali varoval opozorimo druge in javimo stanje na Planinsko zvezo Slovenije.
Na turah, ki so označene kot zahtevne, uporabljajmo obvezno čelado, na zelo zahtevnih pa še samovarovalni komplet. Za vzpenjanje po jeklenicah so koristne rokavice - najbolje kolesarske.
Veliko se jih bo odpravilo v tuje gore, kjer bodo hodili po ledenikih. Upoštevajmo navodila o varni hoji po ledenikih in se naučimo reševanja iz ledeniških razpok že doma. Mobilni telefoni nam lahko ob nesreči veliko pomagajo oziroma zelo skrajšajo odzivni čas do prihoda reševalcev na kraj nesreče. Naj bo baterija napolnjena in telefona ne uporabljajmo po nepotrebnem. Upoštevajmo, da pokritost gorskega sveta s signalom našega aparata ni popolna in možnost sporočanja naše morebitne stiske ni vedno zanesljiva.
Kadar pot vodi čez snežišča, ki ostanejo pozno v poletje ali vse leto, zlasti na severnih in senčnih legah, si izberimo kopne ture po južnih pobočjih. Če pa se že podamo na ture, kjer nas bo zlasti zjutraj pričakal pomrznjen sneg, se primerno opremimo.
Letos v šestih mesecih osem mrtvih
Število nesreč v gorah se iz leta v leto povečuje, kar je posledica predvsem vedno večjega števila ljudi, ki hodi v gore. Skrb zbujajoča meseca sta predvsem julij in september, v letošnjem letu je bilo že 121 posredovanj v gorah. Zgodilo se je 8 smrtnih nezgod, 20 ljudi pa je bilo hudo poškodovanih. V lanskem letu je bilo v slovenskih gorah 59 hudo telesno poškodovanih gornikov, 20 ljudi pa je izgubilo življenje.
Elizabeta Zorman
.