Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Matkova kopa

Iskanja - Stane Škrjanec: V naboru manj znanih gora nad Matkovim kotom izstopata dve, ki sta vsaj meni posebej pri srcu. To sta Krnička gora in Matkova kopa. Prelepi sosedi, ki ju ločuje idilična Matkova krnica, sta s slednje obe dosegljivi po kar zahtevnem brezpotju.

Matkov kot spada med najbolj samotne doline Kamniško Savinjskih Alp. Je pravo nasprotje (sosednje) oblegane Logarske. Razumljivo. Skoznjo poteka le ena markirana pot in še ta je med tovrstno najzahtevnejšimi (Mrzla gora). Vse ostale steze so pastirske oz. lovske.

V naboru manj znanih gora nad Matkovim kotom izstopata dve, ki sta vsaj meni posebej pri srcu. To sta Krnička gora in Matkova kopa. Prelepi sosedi, ki ju ločuje idilična Matkova krnica, sta s slednje obe dosegljivi po kar zahtevnem brezpotju. In ker sem na prvo pristopil ravno nedolgo tega, se tokrat namenim na Matkovo kopo.
 
Prekrasna stezica proti Matkovi Krnici ...
 
Že prvi obisk te očarljive porasle ostrice me je pred leti do obisti prevzel! Ko sem po takratnem sestopu z grušča na dnu doline v medli večerni svetobi s pogledom še zadnjič pobožal njeno telo, sem v trenu začutil in vedel; večkrat se vrnem ... Tako osamljena gora brez dvoma zahteva brezpotno izurjenega gornika, saj njeno teme slovi kot orientacijsko najtežje dostopno v gorstvu. Pastirske steze, ki se iz doline po prekrasnih prehodih povzpne v planotasto Matkovo krnico, ni lahko najti. Sam sem jo v prvo iskal skoraj debeli dve uri. Opis iz Stritarjevega gorniškega vodnika mi je služil le kot okvir, saj se je tamkajšnji svet sčasoma malo spremenil (nova gozdna cesta, zaradi poseke z(a)brisana steza) ...
 
V Matkov kot se pripeljem, ko v dolino že sili vročina. Brezmadežno modro nebo obeta pravljičen dan. Po cesti jo mahnem skoraj do lovske koče ter tik pred njo pohodim markirano pot proti Škafu (tablica). Steza se kmalu izpne na široko gozdno cesto, po kateri jo uberem navzgor. Nedaleč stran je ključno 'razpotje'. Slabše uvožena cesta se odcepi v levo, nad njenim slepim koncem pa ujamem stezico (nad cesto nekaj metrov brezpotje). Brez večjih težav ji sledim v redek gozd, vseskozi levo proti zahodu. Po prečenju manjše grape z bistrim potočkom, se kmalu znajdem pred globokim grabnom, kjer pot dokončno pokuka na plan, prečenje izpostavljenih trav pa prvič terja bolj premišljen korak. Tej glavni grapi, ki se pne vse do Matkove krnice, se steza ogne po manj izraziti na desni in jo tik pod krnico še zadnjič preči (gladke plošče). Stopim v ruševnat svet. Lepa, horizontalna stezica me vabi nekam naprej, a vem, da moram takoj ‘zaviti’ navzgor. Po sredi kosmatja kaj hitro dosežem trohneče ostanke nekdanjega pastrirskega stana, kjer se na kratko ustavim. Čarobno prostrana vdolbina kar kliče po dušku! Malicam ne, ampak se raje v miru naužijem nevsakdanjih razgledov, kakršnih tu res ne manjka. In to v 'sočni tišini' ...
 
Krnička gora z ostanki pastirskega stanu v Matkovi krnici ...
 
Obžagano stezo, ki se iz Matkove krnice pne v pobočja Matkove kope, stežka zgrešiš. Od ostankov stanu me lagodno povabi proti severovzhodu, kjer pa že po nekaj minutah 'trči' ob sila nerodno prečenje izpostavljenih grap. Slednji sta v bistvu dve, najnevarnejše pa je krajše sestopno prečenje osrednjega dela, kjer moramo biti skrajno previdni (krušljivo, nagruščeno, zelo izpostavljeno zdrsu)! Za njima se steza nekaj trenutkov še blago vzpenja, nato pa se kar naenkrat prelomi! Dosegel sem točko, od koder moram nazaj ...
 
Na desni oprezam za grapo (verjeten možic), skozi katero se namenim v brezpotje. Nadaljnji vzpon je težko opisati. Odslej se bom držal načela - manj je več ... Med napredovanjem po grapi nad njo zapazim ošiljen skalnati vrh, proti kateremu moram. Iz vstopne grape se povzpnem v manj izrazito desno pod njim ter se po njenem (desnem) robu dvignem do ruševja. Nato nekaj korakov znova v desno, malček navzgor, pa spet malo desno in gor (vidne sledi uhojenosti - težko verjamem, da od človeka) ...
Brez večjega lomastenja pristanem na spodnjem robu melišča (postavim možica). Od tu naprej večjih orientacijskih zank ni več. Ob robu melišča se enostavno dvignem pod stene, kjer se usmerim v desno. Najlažji pristop proti vrhu Matkove kope odtod namreč poteka v bližini desnega roba. Lepo vidnega strmega žleba ob njem, se je najlažje lotiti kar naravnost navzgor (I. stopnja plezanja). Teme nad njim je blizu.
 
Že sam pogled proti vrhu kope je zapleten (z mesta, od koder je treba nekaj metrov nazaj) ...
 
V debeli uri in pol, kar sem se na vrhu zamudil v sijajnih razgledih, podoživljanju spomina na svoj prvi pristop ter 'praznoglavemu' martinčkanju na mehki travi, me je sončna pripeka dobesedno potolkla! Prvotni namen, da na avstrijski strani gore poiščem stezico, ki sem jo nedavna zapazil z grebena pod V. Babo, zavoljo tega opustim. Misel na nahrbtnik brez tekočine, me žene le še v eno smer - po isti poti v dolino. Puhteč preboj skozi skromen ruševnat pas, v srednjem delu brezpotja, mi okrepi fatamorganski prikaz potoka v bližini doline ... Slast pricakovanja mi brusi pete in brez daljšega ustavljanja čas do snidenja hitro mine.
 
Razgledi z vrha so odlični!
 
Pitna voda. Preden se 'nažlampam', se ji priklonim. Čemu že? Čisto z(l)ato ...
Čez skalne plošče je mezi v izobilju, zato pograbim idejo in v Adamovem kostumu stopim pod prho. V trenutku sem kot prerojen! Seveda me ob tem za hip zaskrbi, da ne bi ravno tedaj izza vogala priromala kakšna brhka mladenka in ... hehe, fatamorgana. Še vedno deluje. :-)
 
P.s. Tura, primerna le za v brezpotjih izkušene gornike/ce!
Sicer stezica, potem, ko jo enkrat imaš, ni ravno pretirano težko sledljiva, a je na posameznih mestih izpostavljena zdrsu (gladke plošče, nagruščeno). Prečenje grap nad Matkovo krnico terja skrajno pazljivost! V popolnem brezpotju od steze do vrha Matkove kope, se je potrebno tudi prijeti (I.). Med vzponom si v slednjem vsekakor dobro zapomnimo orientire, saj nas sestopni zanos lahko kaj hitro zavede  …  
 
Pa lep pozdrav in srečno.


Prha ...


Matkovo okno ...


Glavna grapa ...


In stranska (pot) ...


Prekrasen iztek v krnico ...


Pogled v dolino ...


Zahtevno nagruščeno prečenje


Izven konteksta ...


Vzpon proti vrhu ...


Razgledi ...


Brana, Turska ... Latvica ...


Kraljevska Kočna ...


Krnička, Mrzla, Križ ...


Vrh pod oblakom ...


Z Matkove krnice ...

 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
novosti

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45945

Novosti