Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Julijina julijska Debela peč

gorisekgorazd@gmail.com
         [email protected] 


Dlakavi sleč

 
Ovijalka


Glavičasti repuš


Pod Klečico


Na prečnici


Pokljuški gozdovi


Cvetlični vrt


Debela peč


Ljubljanski Špik 2427 m


Krokarjev pogled na desno ...


... naravnost ...

 
... in gremo!


Vprašaj in zelo pogojni "da"


"Napredek" se vidi tudi z
Debele peči


Luknja peč, Dolkova špica in
Dimniki


Zgornja Radovna


Štirje še stojijo ...


Na razpotju


Naju vidite?


Ali je to morje?


Planina Klek


Stol nad Kranjsko dolino


Savska obrambna linija
avstroogrske vojske na Pokljuki

 
Arhiv: Gorniška potepanja

 

sreda, 29. julij 2009, ob 05:35, Gorazd Gorišek, ogledov: 6271

Prav lep julijski pozdrav z Julijcev ;-)Gorniška potepanja: Pred dvema dnevoma pa je bil že čas, da pogledamo na rob visokogorja. Ker sta bila starša na Debeli peči samo tri dni pred mojim rojstvom, sem si resnično želela videti razgled s tega vrha. Meni bi bilo sicer vseeno, od kod bi se povzpeli nanjo, a menda je pot s planine Klek mnogo lepša kot tista z Lipance.

Moj prvi dvatisočak

Da sta moja starša navdušena hribovca, že veste. Seveda sem hotela napisati Tja gremo ...Poljanska Bababesedo, ki se začne z enako črko kot moj priimek in tudi označuje ljubitelje gorá, vendar si ne želim, da bi me prvi planinec že kar na začetku življenja označil kot planinski organizaciji nevarno osebo. O tem, ali se bom bom kdaj včlanila vanjo, bom prej dobro razmislila. Menda se vodstvo s svojimi odločitvami zelo trudi, da bi bilo članstva vse manj ...

Debela peč nad planino Klek

Še preden sem s svojimi pljuči zadihala sveži gorski zrak, smo se veliko potepali po hribih. Mamica je nosila mene, očka pa nahrbtnik in nepogrešljivi Macesnov gaj in Debela pečPri mamici je 'nartabolš' ;-)fotoaparat. Hodili smo po vsej Sloveniji in še malo čez. Skrajni čas je že bil, da vidim vse to. Veste, res je lepo tam zgoraj. Seveda sem še veliko premajhna, da bi sama zmogla v gore, a s pomočjo staršev mi gre kar dobro od rok. Otroški voziček mi ni preveč všeč. Z njim se ne pride daleč, pa še ruka me, če površina ni dovolj ravna. Kengurujček! To je tisto pravo! V njem se tako dobro počutim, da nikoli ne vekam. Že ko me starša »pospravita« vanj, vem, da bomo šli spet na potep. Bili smo že na Lubniku, Svetem Joštu nad Kranjem, na Blegošu in sosednjem Koprivniku ter v nedeljo na Žingarici nad Slovenjim Plajberkom.

Moj ata. Pa ne socialistični, temveč gorski 'kulak' ;-)

Pred dvema dnevoma pa je bil že čas, da pogledamo na rob visokogorja. Ker sta bila starša na Debeli peči (2014 m) samo tri dni pred mojim rojstvom, sem si resnično želela videti razgled s tega vrha. Meni bi bilo sicer vseeno, od kod bi se povzpeli nanjo, a menda je pot s planine Klek mnogo lepša kot tista z Lipance. In smo šli ...

Evo mene. Pa sem na vrhu! Kaj je na drugi strani?

Za tiste, ki vam je vzhodna stran Debele peči manj poznana, bom na kratko obnovila, kje smo hodili. Pod planino Klek pripelje gozdna cesta skozi obsežne A da še nista bila na Macesnovcu? Pa tako prijazno nas opazuje ...Rožnordeči deženpokljuške gozdove, vendar je bolje začeti že na planini Kranjska dolina ali kar na koncu asfalta pri Mrzlem Studencu. Klek in Lipanco povezuje prečna označena pot, sredi katere se desno navzgor odcepi steza, ki se vzpne pod Klečico in se nato skoraj po plastnici nadaljuje proti vršni glavi Debele peči. Po kratkem, a strmem pobočju smo kmalu na vrhu.

Krokar na vrhu Debele peči

Pristop je precej lepši kot iz smeri Lipance. Videla sem veliko zanimivih cvetlic in živali. Na planini so se pasli konji in krave, v gozdu so okoli nas žvrgolele drobne ptice, na vrhu smo zagledali krokarja, ob vrnitvi pa še divjega petelina. Za slednjega je bil očka s fotoaparatom čisto prepočasen, a pogled na to lepo ptico je resnično veličastno doživetje.

Zakaj se meglice igrajo z nami?

Nekateri vrhovi so se sramežljivo skrivali v megli. Morda niso želeli, da bi prvi ŠkrlaticaKukova špica in Vrh nad Mužicidan videla vse, kar se postavi na ogled z najvzhodnejšega dvatisočaka »mojih« Julijskih Alp. Najbolj prijazni sta bili Kukova špica in bližnja Luknja peč. Škrlatica se je odkrila iz megle samo za nekaj kratkih minut (le kaj mi je želela prikriti?) in tudi Triglav je bil zelo skrivnosten, zato vam žal ne morem povedati, ali Aljažev stolp še stoji ...

Jeseni bo še lepše ...

Po »avtocesti« smo sestopili do Spodnjih Brd in nadaljevali skozi macesnove gaje proti izhodišču. Vem, da sem stara šele dober mesec dni, a si bom za konec vseeno privoščila nasvet. Semkaj pridite jeseni, ko bodo zažareli macesni. Mi bomo zagotovo prišli.

Razglednica s planine Klek

Dragi otroci, sprašujete, kaj storiti, če se staršem nikamor ne ljubi? Jaz sem Planinski srobotPortretsvoj način prepričevanja že pogruntala. Samo jokati začnem in kengurujček je pripravljen, kar je seveda prvi pogoj, da bom spet videla kaj novega. Poskusite, morda bo uspelo tudi vam, da občudujete cvetlične vrtove in vse ostale lepote. Kar se mene tiče, se imam prav fajn. Odlično malico imam vseskozi s seboj, pa še hoditi mi ni treba ...

Vsi različni, vsi enakopravni

                              

                                                                                                           

eXTReMe Tracker