Slovenske novice - Boštjan Fon: Slovenska policija je po gorah izvedla preventivno akcijo, ...
... za kaj bolj konkretnega jim zakon ne dovoli napisati lističa s kaznijo, kar je po izkušnjah edina zadeva, ki slovenski živelj spravi k pameti — Ta teden tudi prvi kupon za prijavo na tradicionalni pohod Slovenskih novic Sto žensk na Triglav
Vršič, 26. julija: Ves avtobus Latvijcev je pred dnevi krenil z Rudnega polja proti Kredarici. Enega je ob pomanjkanju kondicije srce skorajda pustilo na cedilu, zato so ga helikopterjem prepeljali v bolnišnico, a še preden je plovilo pristalo, je moralo po drugega, ki si je okoli dvesto višinskih metrov višje, še pred Studorskim prevalom, zlomil nogo.
»Hja, če bodo v naših gorah tako nadaljevali, bodo šli domov s kombijem,« je ugotovil soplezalski kolega, ko smo naslednji dan rinili z Vršiča proti Mojstovki, in to po Hanzovi smeri v severni steni. Prigodo z Latvijci nama je razložil vodja gorske policijske enote (GPE) Robert Kralj, ki je s še enim gorskim policistom, Romanom Skumavcem, šel pregledat stanje planincev v visokogorju. Seveda so šle Slovenske novice zraven, po jeklenicah in nad prepadi do vrha. 
Nismo bili sami, saj so policisti tega dne po nekaj najbolj popularnih slovenskih planinskih poteh – od Kokrskega sedla, Raduhe, Okrešlja do Mangarta in prej omenjenega vrha nad Vršičem – izvajali preventivno akcijo v gorah. Po dnevu v patruljah po gorah vam povemo po pravici: preventivno bi se dalo kakšnemu neodgovornemu planincu brez večje škode kar eno ali dve primazati okoli ušes!
Množice v visokogorju
S počitnicami in dopusti se je začel množični turizem v visokogorje. Dejstvo je, da prenekatera planinska duša zaradi neustrezne opremljenosti namesto po poteh zemeljskega raja lahko v hipu zavije proti onemu drugemu, od koder ni več vrnitve. »Ne le to, tudi čas odhoda v gore je poleg tehnične opremljenosti precejšnji faktor tveganja, policisti pa iz leta v leto zaznavamo precenjevanje lastnih sposobnosti in še nekaj drugih neupoštevanj pravil o lastni varnosti in varnosti drugih v gorah,« je povedal vodja GPE in malce pred vstopom v steno s prijaznim pozdravom zaustavil trojico mladeničev.
Seveda, šli bodo po Hanzovi smeri, eden pa se je pohvalil, da je po njej že šel. A čelade danes nima s seboj, jo je imel pa prejšnjič. Presneto, kot da bi bila čelada takšna teža v nahrbtniku? Čez nekaj časa jo je mimo prisopihal nemški turist: kmalu se je izkazalo, da je stanovski kolega naših uniformirancev. Za gorsko policijo ni še nikoli slišal in je bil navdušen nad takšno enoto, ki jo premoremo Slovenci. Kralj in Skumavec pa nista bila navdušena nad njim, saj je bil nemški policist, ki je bil dva dneva prej tudi na Mangartu, brez varovalne čelade.
»Pri obiskovalcih v visokogorju še vedno ni sprejete miselnosti o uporabi alpinistične čelade, ki varuje glavo pred padajočim kamenjem. V zadnjih letih se še bolj proži zaradi razrahljanosti terena. Tudi vpisov v knjige po postojankah se veliko planincev ne poslužuje,« je povedal Kralj, ko smo jo smukali po Hanzovi in se le za hip oddahnili, ko smo zlezli iz prvega zaporedja jeklenic. Vsak od nas je imel varovalni komplet, ki ga je tudi uporabljal; na glavah čelade, v nahrbtniku dovolj tekočine, primerno obutev na nogah in primerno kondicijo. Več vzpenjajočih se pa niti s kotičkom razsodnosti ni pomislilo nase, kaj šele na druge. Pod nami je bilo za debelih tristo metrov prepadne stene in dvomimo, da bi ob nenačrtovanem poletu prek skal zaradi nevarovanja z vrvjo in vponko komu uspelo varno pristati v drobirju tam daleč spodaj.
Na vrhu Mojstrovke, medtem ko smo malico delili z gorskimi kavkami, ki jim gre v slast vse, od navadnih žemelj do breskev, smo videli možakarja, ki je z užitkom spil najprej eno, nato drugo v nahrbtniku prinešeno pločevinko piva. Da bo treba priti še navzdol ob utrujenih nogah, podprtih z alkoholno omehčanimi mišicami, mu seveda ni padlo na pamet. Navzdol smo srečali skupino primorskih otročičev, ki so bili z južne strani ob pristopu tako opremljeni in telesno pripravljeni, da bi vsakemu posebej potresli dlan. A kaj, ko je bilo treba nemškemu paru pojasniti, da z nizko obutvijo, ki sploh ni planinske narave, ni pametno siliti naprej.
»Nimamo zakonske podlage, da bi od planincev, ki so neprimerno obuti in opremljeni, zahtevali obrat v dolino. Vendar pa se da veliko narediti s pogovorom in predstavitvijo dejstev, marsikdo se sam obrne nazaj in tako je tudi nam lažje,« je dejal Kralj in se ob omembi čeških planincev samo kislo nasmehnil. Vzhodnoevropski planinci, ne le Čehi, so vsako leto bolj pogosto udeleženi v planinskih nesrečah pri nas. Kako omejiti ta trend, ostaja v rokah odgovornih, ki skrbijo za naš blagor, mi pa smo stekli po melišču navzdol in se ustavili pri Tičarjevem domu. Po vesteh z drugih vrhov je bilo stanje običajno: veliko opremljenih in pripravljenih planincev na področju Julijskih Alp in Kamniškega gorovja, z Raduhe pa so povedali, da je bil skorajda ves planinski živelj brez čelade.
Za konec: posamezniki glede na zahtevnost ture še vedno podcenjujejo naše gore, zato moramo večkrat poročati o žalostnih zgodbah, ki se zapišejo med naravnimi danostmi, ki jih premore le redkokatera država. Gorniki, nam je treba tega?
Boštjan Fon
