Delo, Kronika - Jure Predanič ... sta v gorah smrtno nevarna
Pohodniki se prepozno odpravijo v gore, to pa lahko predvsem v poletnih mesecih zaradi visokih temperatur pripelje do izčrpanosti in dehidracije – Policisti so lani posredovali več kot tristokrat, umrlo je 21 ljudi
Vršič – Policisti gorske enote so včeraj na območju več policijskih uprav izvedli preventivno akcijo – planince in gornike so seznanjali z nevarnostmi v gorskem svetu in opozarjali na primerno opremo, pripravljenost, varno gibanje … V slovenske gore gre vsako leto skoraj milijon ljudi, zato je med njimi tudi veliko takih, ki se v višine podajo povsem nepripravljeni. Večina ljudi navodila in opozorila policistov dobro sprejme, nekaj se jih je včeraj tako raje obrnilo in se vrnilo v dolino. Najbolj pogosta »napaka« pri obiskovalcih gora pa je bila včeraj, kot tudi ponavadi, prepozni odhod, to pa lahko predvsem v poletnih mesecih zaradi visokih temperatur pripelje do izčrpanosti in dehidracije.
Gorski policisti, ki so bili letos v gorah že več kakor dvajsetkrat, na dvatisočakih opažajo bistven napredek tako pri opremi kakor pri samem razmišljanju ljudi, je na prelazu Vršič po povratku z Mojstrovke povedal njihov vodja Robert Kralj. V sklopu akcije so policisti šli na več vrhov na območju Julijskih Alp, Kamniško-Savinjskih Alp, Raduhe in Pece. Tako so bili na primer na Mojstrovki in Mangartu včeraj ljudje dokaj primerno opremljeni, medtem ko je na Štajerskem in Koroškem slika drugačna – na Raduhi, kamor so se odpravili policisti s Policijske uprave Slovenj Gradec, so tako srečali okoli 60 ljudi – nihče ni imel čelade, polovica pa je bila tudi neprimerno obuta. »Ljudje se v gore odpravljajo prepozno, saj smo bili policisti, ki smo s policijskih postaj krenili ob petih, na poti navzgor osamljeni. Ljudi smo srečevali pri sestopu in večina jih je bila zaradi visokih temperatur pošteno utrujena, tako da so že posedali in veliko pili,« je povedal Kralj. Policisti ljudi sicer samo opozarjajo, saj nimajo pristojnosti, da bi komu prepovedali nadaljevanje poti ali ga kaznovali zaradi neprimerne opreme. »Nadaljevanje poti bi lahko prepovedali le v ekstremnem primeru, ko bi bilo ogroženo življenje,« je povedal Kralj.
Najpogostejše poškodbe v gorah – gorski policisti imajo poleg preventive največ dela z reševanjem – so predvsem zlomi in zvini spodnjih okončin zaradi zdrsov, ne gre zanemariti niti padajočega kamenja, zato je nujno potrebna alpinistična čelada. Čelado najbolj dosledno uporabljajo nekateri zahodni turisti, na primer Avstrijci, Slovenci nekoliko manj – odgovor enega od tistih, ki so jih policisti opozorili, da je hoja brez čelade nevarna, je bil, da je ne potrebuje, saj na Mojstrovki ni prvič. Med najbolj nepripravljene, tako psihično kot fizično, pa tudi kar se tiče opreme, spadajo vzhodnoevropski turisti. »Ravno včeraj smo morali kar dvakrat posredovati pri skupini 48 Litovcev, ki se je šele popoldne odpravila na Triglav. Najprej je helikopter poletel po 62-letnega možakarja, ki je doživel infarkt, nato pa še po pohodnico iz iste skupine, ki si je zlomila nogo,« je povedal.
Po Kraljevih besedah ljudje tudi pozabljajo, da se vreme v gorah hitro spremeni in da se z gore pač ni mogoče vrniti v nekaj minutah ter da je tudi v poletnih mesecih v visokogorju ponekod še sneg. »Zato je treba misliti še na opremo, ki jo potrebujemo v takšnih primerih,« je dodal. Na splošno, je še poudaril Kralj, pa velja, da je planinstvo način življenja, ki se ga ni mogoče naučiti z danes na jutri, tako da se ga je treba lotiti postopoma. V slovenskih gorah je bilo letos okoli 180 posredovanj (lani več kakor 300), gore pa so vzele že 11 življenj. Lani je v gorah umrlo 21 ljudi, 59 pa jih je bilo hudo poškodovanih.
Jure Predanič