Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Ohranjanje biotske in krajinske pestrosti

sobota, 29. oktober 2005, ob 10:58, Franci Savenc, ogledov: 6191

na širšem območju pašne planine Klek na Pokljuki – Martin Šolar
Biotsko pestrost predstavlja predvsem izjemno ohranjen macesnov gozd...

Program ohranjanja biotske in krajinske pestrosti
na širšem območju pašne planine Klek na Pokljuki

Klek je pašna planina, ki leži na višini 1.600 metrov na SV delu gozdne planote Pokljuka v robnem delu Triglavskega narodnega parka.

Območje pašne planine Klek nad Pokljuko je primer prepletenosti različnih ekosistemskih tipov, ki so bogati z rastlinskimi in živalskimi vrstami. Biotsko pestrost predstavlja predvsem izjemno ohranjen macesnov gozd s slečnikom. Gre za preplet treh značilnih gozdnih združb - Picetum subalpinum, Rhododendro-Rhodothamnetum in Pinetum mughi -, ki si sledijo v naravni višinski porazdelitvi in tvorijo popoln, klimaksni subalpinski vegetacijski pas. Vsi trije habitatni tipi sodijo med evropsko pomembne. Tudi pestrost vrst na pašnem delu planine je velika. Obenem pa je Klek aktivna pašna planina, kjer se v poletni sezoni pase živina, na planini pa je tudi izjemna stavbna in arheološka dediščina.

Republika Slovenija in Kneževina Monaco imata podpisan sporazum o sodelovanju na področju varstva narave in ohranjanja biotske raznovrstnosti. V javnem zavodu Triglavski narodni park poleti 2004 pripravili predlog »Programa ohranjanja biotske in krajinske pestrosti na širšem območju pašne planine Klek na Pokljuki«. Program je bil sprejet, pogodbena vrednost dveletnega sodelovanja pa je 14.000 EUR.

Program obsega naslednja dela:

  • priprava pašnega reda s ciljem sonaravnega planinskega gospodarjenja na planini in s poudarjenimi cilji ohranjanja biotske raznovrstnosti,
  • vzpostavitev pašnega reda in kontrola izvajanja,
  • ograditev dveh ploskev (ena na pašniku, ena v gozdu) s ciljem monitoringa,
  • raziskovanja in izobraževanja o biotski raznovrstnosti,
  • izločitev gozdov nad planino Klek kot trajno varovalnih ali celo vzpostavitev statusa gozdnega rezervata,
  • nakup drv in drugega lesa za potrebe planine,
  • čiščenje zaraščajočih pašnih površin,
  • sodelovanje pri arheoloških raziskavah,
  • sodelovanje pri obnovi dveh streh na starih pastirskih objektih,
  • predstavitev biotske in krajinske pestrosti (ureditev informacijske točke v enem od obnovljenih pastirskih stanov, označbe na terenu, zloženka).
Izvedba programa temelji na partnerskem sodelovanju med vsemi vpletenimi deležniki, ki so Agrarna skupnost Podhom, Agrarna skupnost Blejska Dobrava, Kmetijsko gozdarska zbornica – Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove Slovenije, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, Zavod za varstvo kulturne dediščine in Gorenjski muzej Kranj.

mag. Martin Šolar

eXTReMe Tracker