Planinski vestnik, Uvodnik - Vladimir Habjan: Kako je sicer s kadri v planinstvu? Ali kdo v planinski organizaciji spremlja sposobne in se ukvarja s tem, koga predlagati na vodilna in odgovorna mesta danes in koga jutri?
Te dni sem imel za službeni časopis intervju s sposobnim in uspešnim direktorjem neke družbe. Name je naredil dober vtis predvsem s tem, da posveča veliko pozornost izbiri, šolanju in motivaciji kadrov. Ni naključje, da je bila ta družba po kriterijih časnika Finance izbrana kot najboljše podjetje lanskega leta.
V zadnjem zapisniku MDO Gorenjske sem prebral, da bo »Planinska zveza Slovenije skupaj s katedro za športno zgodovino in kulturno umetnost« (katera fakulteta pa je to?) pripravila projekt slovenske planinske zgodovine. Upam, da bomo za to našli ustrezne sposobne kadre.
Kako je sicer s kadri v planinstvu? Ali kdo v planinski organizaciji spremlja sposobne in se ukvarja s tem, koga predlagati na vodilna in odgovorna mesta danes in koga jutri? Ali pa je to prepuščeno zgolj stihiji in naključjem?
Uspešnost delovanja organa, komisije, odbora, strokovne službe ... je zelo odvisna od tistega, ki ga vodi. Pomembno je, koliko znanja in kakšne organizacijske sposobnosti ima in kako zna motivirati ljudi. Kolikor poznam delovanje planinske organizacije, kadrovanju ne posvečamo prav velike pozornosti. Pa bi jo glede na množičnost in razvejenost organizacije morali. Pogosto se zgodi, da vodstvene položaje zasedejo tisti, ki so v pravem trenutku na pravem mestu, ali imajo »zasluge« ali pokažejo interes, ali pa celo, ker »preveč ropotajo« in jih je treba zato »primerno« zaposliti. Gre torej za bolj ali manj srečno roko pri izbiri. Vendar je dejstvo, da se šele potem, ko ima človek moč in možnost odločanja, pokaže, koliko je v resnici (ne)sposoben in (ne)uspešen.
Drugo vprašanje so mladi. To, kar danes počnemo, bo nekoč počel nekdo drug. Tisti, ki je danes še mlad. Tisti, ki bo v tem času pridobil potrebne izkušnje, in tisti, ki bo za to pokazal tudi interes. Ob začetku tega mandata je bilo v upravnem odboru PZS precej več mlajših kot v prejšnjih mandatih. Danes z žalostjo ugotavljam, da jih ni več oziroma da jih je ostalo bore malo. Kot vidim, jih je na srečo več v planinskih društvih, ki pa so lahko tudi »odskočna deska« za nadaljevanje »kariere« na višjih mestih. Se je kdo vprašal, zakaj se mladi tako neradi odločajo za vodilna mesta v planinski organizaciji?
Sam bi pričakoval, da bo v najvišjih organih planinske zveze cvet najsposobnejših kadrov, ki so se tja prebili skozi sito neštetih planinskih aktivnosti, uspešnih projektov, vodenja organov na nižjih ravneh, npr. v planinskih društvih, razgledani, polni znanja in izkušenj ter zelo motivirani. Vsako vodstvo bi se moralo zavedati, da je stopnja uspešnosti in učinkovitosti organizacije odvisna od tega, koliko najsposobnejših kadrov ji uspe pridobiti za skupne cilje in najodgovornejše funkcije. V strokovni javnosti vse bolj poudarjajo, da odnosi v sodobni organizaciji temeljijo na spodbujanju znanja, demokratični izmenjavi mnenj in izkušenj, sodelovanju in odprti komunikaciji. Napačna je predstava, da so sposobni kadri konkurenčni ali celo nevarni - nasprotno, so pogoj za boljšo kakovost in večjo učinkovitost. Sposobni kadri se med seboj spoštujejo, spoštujejo medsebojne razlike, med njimi vlada demokratičen diskurz, nasprotne argumente pa sprejemajo zrelo in strpno.
Zavedajmo se, da je prihodnost organizacije odvisna od mladih. Od nas pa je odvisno, koliko sposobnih mladih kadrov nam bo uspelo privabiti in motivirati za delo na najodgovornejših mestih. Vsi vodilni na različnih ravneh v naši organizaciji opravljamo svoje funkcije po svojih sposobnostih. Kako uspešno, pa bo pokazala ravno zgoraj omenjena zgodovina.
Vladimir Habjan