Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Gora Olševa - navidezna meja med Štajersko in Koroško

ponedeljek, 31. oktober 2005, ob 05:51, Franci Savenc, ogledov: 4639

Dnevnik, 26.10.05 - Franci Horvat: Na tem območju so posejane samotne kmetije

Gora Olševa - navidezna
meja med Štajersko in Koroško

Na tem območju so posejane samotne kmetije, ki že stoletja vztrajajo daleč stran od naselij


Gora je nekako v senci bližnjih Savinjsko-Kamniških Alp, toda zaradi svojih lepot in čudovitega razgleda pogosto želeni cilj pohodnikov. Ta gorskih hrbet v Karavankah je dolg pet kilometrov, z najvišjim vrhom Govca (1929 m), stranska vrhova pa sta na vzhodu Gladki vrh (1848 m) in na zahodu Obel kamen (1929 m), ki že pripada Avstriji. Pobočja Olševe so običajno strma, na nekaj mestih celo prepadna.

Olševa ni samo na meji z Avstrijo, temveč poteka tu tudi navidezna meja med Štajersko in Koroško. Na tem območju so posejane samotne kmetije, ki že stoletja vztrajajo daleč stran od urbanih naselij. Med najbolj znane spada najvišja slovenska kmetija Bukovnik, ki je 1327 metrov visoko, tu so še Potočnik, Ošovnik, Rogar in drugi. Mnoge med njimi krasi tradicionalna kmečka arhitektura, značilna za te kraje (strehe, pokrite s skodlami).

Za precej prostrano goro, kot je Olševa, bi bilo pričakovati kakšno planinsko postojanko, toda ni tako. Še nedavno je bila ob cerkvi Sv. duha koča Pod Olševo (1250 m), ki je na žalost za planince zaprla svoje duri. Med gostišči velja omeniti gostilno Majerhold (1260 m) v Matkovem kotu, ki je ob cestni povezavi Logarska dolina-Pavličevo sedlo.

Olševa slovi po neokrnjeni naravi in dveh izjemnih naravnih znamenitostih, mimo katerih vodijo markirane planinske poti.

Potočka zijalka kot najbolj znana, imenuje se po kmetiji Potočnik, leži v kraški jami na višini 1700 metrov. Dolga je 115 in široka do 40 metrov. Zaslovela je po izkopaninami iz stare kamene dobe (raznovrstno orodje iz kosti in kremena ter okostje jamskega medveda). Danes lahko najdene predmete vidimo v muzeju v Celju in Ljubljani, za kar ima velike zasluge dr. Srečko Brodar, ki jo je leta 1928 odkril.

Potočka zijalka se običajno vsako leto, konec zime, spremeni v pravljično deželo, kjer ne manjka ledenih kapnikov stalagmitov, visokih do dva metra. Za nastanek te ledene lepote so potrebne specifične razmere, kot sta temperatura in količina padavin. Spomladi, ko se začne topiti sneg nad votlino, voda počasi pronica skozi dachsteinski apnenec. Vodne kapljice tako padajo na tla in ob primerni temperaturi zamrznejo. Za nastanek ledenih kapnikov takšnih dimenzij je potreben bistveno krajši čas kot pri tistih, ki jih lahko opazujemo v Postojnski ali kateri drugi kraški jami.

Druga naravna znamenitost so Lipševa Velika in Mala vrata, ki so sicer že na avstrijski strani, toda v neposredni bližini meje. Danes, ko smo v Evropski uniji, pa tudi že nekaj let prej, ni težav pri ogledu te posebnosti Olševe. Skozi omenjena vrata oziroma okna, ki jih Avstrijci imenujejo Felsentore, pelje zavarovana planinska pot (št. 358). Velika vrata (1508 m) omogočajo lep razgled na avstrijsko Koroško.

V jesenskem času, ko se pozlatijo macesni in ko vam lahko družbo delajo gamsi ter gorske ujede, je Olševa pravi raj na zemlji.

Dostop

Najpreprostejši je, če se iz Logarske doline zapeljemo v Matkov kot in se po panoramski cesti peljemo do cerkvice Sv. duha, kjer parkiramo. Markirana pot nas pelje mimo Potočke zijalke na glavni vrh Govca, za kar bomo porabili dobri dve uri zmerne hoje. Druga pot vodi iz Koprivne, mimo cerkve sv. Jakoba na Lepi vrh (dobri dve uri). Naslednja možnost je iz Železne Kaple. Zapeljemo se v dolino Remšenik, kjer parkiramo pri ostrem ovinku tik pred cerkvico sv. Marjete, nato nas markirana pot pelje do vrat (dve uri) in na vrh Obel kamen, da katerega je še uro hoda. Če želimo od Vrat do Potočke zijalke in nato na glavni vrh Govca, bomo potrebovali še skoraj dve uri. Gora je prepredena s številnimi potmi, ki pa niso vse markirane, zato je potrebna pazljivost in kakšna planinska karta omenjene skupine.

Franci Horvat

eXTReMe Tracker