Delo, 01.03.2004, Šport - Uroš Samec: Tina Di Batista in Monika Kambič - Mali uspešni v najmogočnejši patagonski gori.
Patagonski Andi med alpinisti slovijo predvsem po slabem vremenu. Nemalokrat celotna sezona mine tudi brez enega daljšega obdobja lepega vremena. Do konca letošnjega januarja je gore vseskozi bičal močan veter in stalne padavine. Večina slovenskih alpinistov se je tako vrnila domov z neizpolnjenimi cilji.
Tina Di Batista in Monika Kambič - Mali uspešni v najmogočnejši patagonski gori
Ljubljana - Patagonski Andi med alpinisti slovijo predvsem po slabem vremenu. Nemalokrat celotna sezona mine tudi brez enega daljšega obdobja lepega vremena. Do konca letošnjega januarja je gore vseskozi bičal močan veter in stalne padavine. Večina slovenskih alpinistov se je tako vrnila domov z neizpolnjenimi cilji.
Klemen Mali je z ameriškim soplezalcem poizkušal v severni steni Fitz Roya, a je izboljšanje zadnji dan njegovega bivanja v bazi dovolilo le vzpon po Brennerjevem grebenu v Ag. Guillametu (VII-/ V, 500 m). Kar nekaj štajerskih alpinistov je v dveh ločenih odpravah poskušalo priplezati na Cerro Torre. Vreme in razmere žal niso dovolile več kot nekaj preplezanih raztežajev v Maestrijevi smeri. V prvih dneh februarja pa so se oblaki počasi razgrnili. Gore v prvih dneh lepega vremena niso dovolile nobenega resnega vzpona, saj so bile stene na debelo zasnežene in poledenele. Slovenski alpinisti so bili vseeno takoj na nogah. Jernej Bevk (AO Matica, Skynet, Plannet) in Tomaž Jakofčič (AAO, Promontana, Slovenska policija) sta vstopila v Italijansko smer v Ag. Saint Exupery, a bila zaradi presekane vrvi prisiljena sestopiti.
Bevk je nato v naslednjih dneh zaradi ukradene osebne opreme zapustil odpravo, Jakofčič pa je združil moči z Mojco Žerjav in Nastjo Davidovo (obe AO Matica), ki sta pred tem uspeli v smeri Amy (V, 60 st., 450 m) v Ag. Guillamet. V Aguji de la S so preplezali smer Josh Alke (VI+/IV-V, 450 m), dva dni kasneje pa sta z Žerjavovo preplezala še smer Benitries (VII+/VIII-, A2, 500 m) v El Mochu, ki je v lepih počeh ponujala konstantne težave med zgornjo šesto in sedmo stopnjo.
Tina Di Batista (AO Matica) in Monika Kambič- Mali (AO Mengeš) sta se medtem lotili njunega velikega cilja - Casarotovega stebra v Fitz Royu. 1300 metrov dolgo smer je leta 1979 po sredini severnega stebra gore preplezal Renato Casaroto. Smer ostaja eden najbolj želenih, a redko preplezanih ciljev v Fitz Royu. V prvih dneh lepega vremena je bil steber odet v led, zato je bilo potrebno počakati še nekaj dni. Pod steno sta Monika in Tina globoko v krajni poči našli prej spravljeno opremo, kamor so jo odnesli plazovi iz Fitz Roya. Posušili sta vso opremo, zakrpali transportno vrečo in po nekaj dneh vstopili v smer. Prvi dan sta bivakirali na sedlu med Fitz Royem in Ag. de Bois. V naslednjih treh dneh sta priplezali do mesta, kjer smer zavije v vzhodni bok stebra, na višini treh četrtin stebra Goretta. Tu sta znova naleteli na ledene poči, zato sta sestopili na sedlo Superior. Po dnevu počitka sta se kljub utrujenosti odločili za poizkus po Francosko Argentinski smeri v Fitz Royu, ki jo je pred tem v sezoni preplezala le ena naveza. Monika je smer pred šestimi leti že preplezala v navezi s Klemnom Malijem.
Iz baze pa je zvečer krenil tudi Tomaž Jakofčič in se povzpel na sedlo Superior, kjer se je dobil z izraelskim soplezalcem Jonatanom. S sedla sta sledila Moniki in Tini proti Francosko Argentinski smeri (VI+, A2, 650 m + 350 m). Stena še ni bila suha, predvsem v zgornjem delu smeri je bilo v počeh še veliko ledu. Kljub temu so lepo napredovali in ob 18 uri stali na vrhu najmogočnejše patagonske gore. Tina in Monika sta se v vodstvu menjavali, Tomaž pa je celo smer preplezal kot prvi v navezi.
Monika Kambič- Mali in Tina Di Batista sta opravili prvi vzpon ženske naveze na vrh kake pomembnejše patagonske gore. Izredna volja in vztrajnost, ki sta jo pokazali že v Casarotovem stebru, se jima je na koncu obrestovala z enim najboljših slovenskih ženskih vzponov.
Uroš Samec