Gorniška potepanja: Morež je težko dostopna gora. Navihano besedno igro domačinov sva ovrgla, toda takoj je treba dodati, da Bedinji vrh, predvsem pa prečenje, ki sva se ga lotila, za pomembno zahtevnostno stopnjo presega Morež.
Na travnatih strmalih nad Balo
Zadnjič sem vas povabil nad prepade Loške stene, po Prletu edine, ki jo lahko tako zapišemo, saj za tisto »pravo« nad Logom pod Mangrtom v vodniku 
Grebeni slovenskih gora navaja ime Ložka stena. Ne vem, kaj je bolj (ali manj) prav, a jaz jo bom kljub temu zapisoval tako, kot je splošno razširjeno in sprejeto. Pogledal sem tudi k Tumi. Zemljevid iz leta 1911, ki predstavlja gore nad omenjeno vasjo, se ponaša z naslovom »Ložko gorovje«, sicer pa v svojih delih uporablja ime Loška in ne Ložka stena.
Danes gremo na Morež (2261 m) in Bedinji vrh (2196 m), ki sodita med najtežje dostopne vrhove veličastnega skalnega zidu na Koritnico. Seveda ju bomo dosegli z lažje, bavške strani, vendar tudi prisojne travnate strmali niso od muh. Če so trave mokre in poležane pa še toliko manj.
Bavšica, Logje, planina Bala, lovska koča. Do sem gre kot namazano, če se vas le ne lotijo koprive nad planino, ki utegnejo biti 
ob (ne)sodelovanju kratkih hlač 
zelo pekoče. Bolje, predvsem pa varneje, je obleči kaj daljšega. In to ne samo zaradi kopriv. Vemo pa, da je v hudi vročini veliko lažje hoditi poletno napravljen. Toda nikar brez toplih oblačil v nahrbtniku, ki ob morebitnem poslabšanju vremena lahko (tudi) rešujejo življenja. Pri lovski koči sva zavila ostro levo in se po »tečajniški« poti povzpela pod Briceljk. Najprej naju je zvabil Stador (2025 m), ki sva ga dosegla po travah (pridevnik »strmih« se razume sam po sebi) s severne strani. Morež je odtod videti tako silovit, da je besedna igra »Ne moreš na Morež!« zelo primerna. Tudi v resnici se je treba za njegovo »roko« zelo potruditi, čeprav vodi »normalni« pristop na vrh z druge strani, ki se s Stadorja ne vidi.
Sledila sta previden sestop in prečnica na Moreževa vzhodna pobočja. Trikotno melišče, ki ga omenjata Habjan in Mihelič, je izpod Konjske škrbine zelo dobro vidno, nad njim pa sva se vzpenjala za nosom in nekje med njunima različicama zlezla na vrh. Pogled na Log je treba doživeti, zato o tem ne bom pisal, morda le beseda o bližnjih sosedih. V grebenu proti severovzhodu je Mali Morež, odkoder štrli preluknjani Votli vrh, najtežje dostopni dvatisočak Loške stene.
Vrnila sva se na melišče, prečila na Konjsko škrbino in začela razmišljati o 
sestopu skozi Lepoč, a nama Morežev vzhodni sosed ni dal miru. Hitro sva se »zbudila«, se povzpela na škrbino med Malim in Velikim Bedinjim vrhom ter s pomočjo odličnega opisa Marijane in Marka, ki tudi tokrat ni zatajil, dosegla oba vrhova. Prvega čez izpostavljeni vzhodni greben, po sestopu z njega pa sva se lotila še prečenja velikega brata. Treba je biti zelo previden. Tako pri vzponu prek strmih trav kot pri zelo zahtevnem sestopu na sedlo pred Bavhom. Sledila je res samo še vrnitev skozi prelom Lepoč do travnate poljane Lanževice in naprej v dolino.
V Tumovih Planinskih spisih, ki jih je pred devetimi leti izbral in uredil Vladimir 
Habjan (Vlado, hvala!), lahko preberete veliko zanimivega o njegovih srečanjih z Loško steno. Med drugim tudi o iskanju studenca pod Morežem ter s čim in kako si pomagati, če izvir ne »dela«, o imenu omenjene gore, o tem, da lahko Bedinjemu vrhu rečemo tudi Vedinji oziroma Vinji vrh, in še marsikaj zanimivega. Toplo priporočam. Spisi zelo lepo dopolnijo hkratni ponatis Imenoslovja Julijskih Alp.
O prečenju zahodnega dela Loške stene od Briceljka do Vrha Krnice sem že pisal, prav tako o »lenobnem« Plešivcu, Bavh in Vrh Goleževice v Gorniških potepanjih še prideta na vrsto, morda pa tudi Votli vrh.
Za konec. Morež je težko dostopna gora. Navihano besedno igro domačinov sva ovrgla, toda takoj je treba dodati, da Bedinji vrh, predvsem pa prečenje, ki sva se ga lotila midva, za pomembno zahtevnostno stopnjo presega Morež. Previdno torej!
Da ne pozabim ... Fotografij je zelo malo, pa še tiste, ki so, mi niso ravno v ponos. Bo že moralo biti dobro. Gospodarska kriza je žal dosegla tudi Gorniška potepanja ...