Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

V domovini tradicionalnega plezanja

sreda, 8. julij 2009, ob 05:29, Tomaž Jakofčič, ogledov: 1596

Ponovno uspešen obisk Anglije. V Pembroku preplezana smer z oceno E8.

Preizkušena ekipa plezalcev iz Tržiča in Trsta je spet odpotovala na tradicionalno plezanje v Anglijo, tokrat za celo tedensko plezanje v fantastičnih apnenčastih stenah ob morju v začetku junija: Klemen Premrl (AO Tržič, sponzorji: Mountain Hardware, Black Diamond, ProMontana), Miha Jazbec (AO Tržič), Erik Švab (AO SPDT, sponzorji: La Sportiva, Grivel, Montura, KONG) in Igor Žerjal (AO SPDT).

Na podlagi preizkušene logistike (Easy jet do Bristola + rent a car) so se po lanskem oktobruo že drugič vrnili v krasne stene v bližini kraja Pembroke na južni obali Wales-a, kjer so imeli kot ponavadi tudi srečo z vremenom in v 6 zaporednih plezalskih dneh kljub muhastemu angleškemu vremenu uspeli opraviti vrsto dobrih vzponov v tipičnih obmorskih stenah. Te so znane predvsem zaradi trdnega in strmega apnenca, ki omogoča dobro varovanje in vzdržljivostno plezanje, ter včasih zahtevne logistike, saj je potrebno upoštevati plimovanje, ki lahko onemogoči plezanje ali vrnitev ter zaprtje nekaterih sektorjev zaradi vojaških vaj.

Vsi so že bili seznanjeni s tehnikami plezanja v Pembroku od lanskega obiska, ker pa jim je bil kraj še posebno všeč, so se odločili vrniti in se tokrat ustaviti kar cel teden. Za Švaba je bil to že sedmi obisk v Angliji, ki se je začel z mednarodnim taborom BMC - British Mountaneering council maja 2006, kjer se je prvič spoznal s tem tipom plezanja. S pomočjo lokalnih plezalcev in poznavalcev, med katerimi so tudi zelo znana imena angleške plezalne scene kot Tim Emmett, Ben Heason, Dave Pickford, Steve Mc Clure, so zbrali vse potrebne informacije in vrsto koristnih nasvetov tako glede sektorjev kot tudi glede smeri, ki bi jih lahko poskusili, in na podlegi teh so vsi dosegli vrsto odličnih rezultatov.

Igor, Miha in Klemen so vsi trije preplezali svojo prvo smer z oceno E6 in sicer eno najbolj znanih in markantnih linij v sektorju Stennis Head: Stennis the Menace (E6 6b), ki so jo preplezali v stilu ‘headpoint’ z že nameščenim varovanjem, saj ga je predvsem v spodnjem delu precej težavno namestiti. Smer bi opremljena s svedri lahko imela oceno 7a+/7b, gre pa za delikatno in precizno plezanje, kjer se lahko v prvem delu pošteno popraskaš v izredno ostri od morja razjedeni skali, v srednjem delu pa je potrebno ohraniti mirno kri, saj so ključni gibi točno nad poševno polico. Poleg tega so vsi preplezali več smeri z ocenami E3 in E4 in vsi tudi svojo prvo smer E5 na pogled. Za Klemena in Miho je bila to previsna in vzdržljivostna smer Just Klingon (E5 6a) v sektorju Mother Carey's, za Igorja pa smer Get some in (E5 6a) v znani steni St. Govan’s, kjer je potem preplezal še svojo drugo E5 na pogled in sicer John Wayne (E5 6a). Poleg tega je Igor preplezal še 4 smeri z oceno E5 na fleš in že nameščenim varovanjem, med temi tudi precej težka White heat (E5 6b) v sektorju White tower.

Tudi Erik Švab se očitno v teh stenah precej dobro znajde in tako mu je uspelo preplezati pet smeri z oceno E5, od teh tri na pogled, poleg tega pa že prvi dan vzpon na fleš in z nameščenim (redkim) varovanjem v zahtevni E6 v sektorju Trevallen z imenom Orange robe burning  (E6 6b). Glede na dobro formo je naslednji dan poskusil in tudi uspešno preplezal svojo prvo smer z oceno E7 na pogled. Gre za smer From a distance (E7 6b), ki se nahaja v fjordu Stennis Ford. Visoka je 40 metrov in bi lahko imela francosko oceno 7b+/7c. Odlikuje jo težavno, precizno in vzdržljivostno plezanje z run-outi zaradi velike razdakje med edinimi možnimi varovali, poleg tega zdaj v zadnjem težkem delu manjka en klin, ki je zaradi bližine morja zarjavel in se odlomil... Smer je tudi pod vplivom plime, saj jo je možno začeti plezati samo z oseko in ker je Erikov vzpon na pogled trajal dobro uro in pol, je Igor, ki ga je varoval, na koncu že moral splezati na vrh najvišje skale ob vznožju, ker ga je začela zalivati visoka voda...

Po več smereh z oceno E6, ki jih je uspel v teh letih preplezati na pogled, je vzpon v E7 in to zelo redko 'sajtani' smeri, za Erika bil veliko zadoščenje, kar so dokazale tudi številne čestitke lokalnih plezalcev, smer pa je Erik poskusil tudi zato, ker je njena težja različica z oceno E8 in bistveno težjo drugo polovico bila njegov naslednji cilj.

Po uspešnem vzponu na pogled je Erik namreč še isti dan na top rope poskusil tudi težjo varianto drugega dela smeri, ki jo je pred nekaj meseci prvi preplezal lokalec Dave Pickford iz Bristola, tudi urednik znane angleške spletne strani www.planetfear.com . Smer se nadaljuje po vsem najtežjem delu že omenjene E7 z prečnico brez varovanja v gladko plato, dokler dosežeš edino možnost varovanja, ki jo predstavlja majhen frend (Camalot 0,4 - siv) v vodoravni luknji. Od tu je potrebno splezati ključni run-out v smeri, ki ga je njen prvi ponavljalec Tim Emmett opisal kot: »Safe, but with monster fall potential!«. Gre namreč za 7-8 metrov brez varovanja in vzdržljivostno plezanje po stranskih oprimkih in poličkah, ki skupno teavnost smeri dvigne na francosko 8a. Nato se doseže prvo dobro varovanje in lažji izstopni del smeri. Ime ji je Point Blank, po znanem westernu, saj njen avtor Dave pravi, da moraš za uspešno plezanje v zgornjem delu “Shot to kill!” (ustreliti za ubiti), torej plezati na smrt, bi se lahko reklo po naše. Ocena je E8 6c (F 8a) in je bila že potrjena od Emmetta.

Že po prvih poskusih je Erik videl, da mu smer precej leži, saj gre za vzdržljivostno plezanje po poličkah v rahlo previsni steni v odličnem apnencu in z dobrim, čeprav oddaljenim varovanjem. Naslednji dan se je spustil in ogrel v lažjih delih smeri, poskusil še enkrat zgornji, težji in ključni del, našel še boljšo kombinacijo gibov za psihično in fizično najtežji del in se potem spustil čez smer in namestil vse varovanje. Odločil se je za pristop v stilu headpoint z nameščenim varovanjem, ker ga je v prvem in tudi v ključnem delu precej težko postaviti in če ni dobro lahko padeš na tla ali se ti izpuli edino varovanje na ključnem run-outu. Po uspešnem ogrevanju je smer preplezal v prvem poskusu od spodaj in opravil drugo ponovitev te zelo lepe smeri. Vzponu so poleg prijateljev in soplezalcev sledili in potem čestitali tudi avtorji novega vodnika za Pembroke in urednik plezalne strani www.ukclimbing.com Mick Ryan, ki je o Erikovem vzponu kot enem redkih težkih vzponov tujcev v angleških trad smereh, posnel tudi video.

Uspešna vzpona, E7 na pogled in druga ponovitev E8 smeri, sta daleč najtežja vzpona, kar so jih slovenski (pa tudi italijanski) plezalci kdajkoli opravili v Angliji, in dokazujeta, da lahko tudi tuji plezalci z izkušnjami v tradicionalnem plezanju in zadostnim tehničnim nivojem posežejo po odličnih rezultatih v domovini trad climbinga!

Vzponi Erika Švaba v Pembroku:

St Govan’s, The Arrow (E1 5b), NP

Mother Carey's, Zeppelin (E3 5c), NP

Trevallen, Youth of fire (E3 5c), NP

St Govan’s, The rising Tide (E4 6a), NP

White tower, White heat (E5 6b), 2.p.

St Govan’s, John Wayne (E5 6a), fleš

St Govan’s, Blucher (E5 6a), NP

St Govan’s, Shot by both sides (E5 6b), NP

Mother Carey's, Just Klingon (E5 6a), NP

Trevallen, Orange robe burning (E6 6b), fleš

Stennis Ford, From a distance (E7 6b), NP

Stennis Ford, Point Blank (E8 6c), njegova prva E, HP

Vzponi Igorja Žerjala v Pembroku:

St Govan’s, The Arrow (E1 5b), fleš

Mother Carey's, Zeppelin (E3 5c), fleš

St Govan’s, The rising Tide (E4 6a), fleš

St Govan’s, Blucher (E5 6a), fleš

St Govan’s, Shot by both sides (E5 6b), fleš

Mother Carey's, Just Klingon (E5 6a), fleš

White tower, White heat (E5 6b), fleš

St Govan’s, Get some in (E5 6a), prva E5, NP

St Govan’s, John Wayne (E5 6a), NP

Stennis Head, Stennis the Menace (E6 6b), HP

Vzponi Klemna Premrla in Mihe Jazbeca v Pembroku:

Mother Carey's, Zeppelin (E3 5c), NP

Mother Carey's, Just Klingon (E5 6a), NP

Stennis Head, Stennis the Menace (E6 6b), HP

AO SPD Trst

Oznake: ALP
eXTReMe Tracker