Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Kralj planin

torek, 2. marec 2004, ob 06:04, Franci Savenc, ogledov: 1649

se imenuje smer, ki sta jo lani v S steni Travnika preplezala Ipavec in Makuc - Ni nama jasno, zakaj je na vrhu postavljen mini Aljažev stolp

Julijske Alpe, Trenta,
S klikom lahko sliko razširiš, povečaš v novem oknu na širino 590 pik; je pa velika, ima 151 kB

v grebenu Lepega Špičja


Travnik (2252 m) – S stena


Kralj planin:
VI/IV-V, 550 m
in II-III, 200 m


Prva preplezala 9. avgusta 2003 Iztok Ipavec (Soški AO) - Jože Makuc (AO Cerkno), 8 h; uporabljana oprema: vrv (60 m), 6 klinov, metulji in zatiči

Smer je preplezljiva prosto, vodi pa po naravnih prehodih z neštetimi policami. Prva plezalca sta očitno poiskala najlepše kar ponuja stena, čeprav je na levi strani stene še možna kakšna podobna smer. Ime je dobila po veliki orlici, ki naju je pričakala z mladičem vrh smeri, seveda v zraku.

Dostop: Iz vasi Na skali. Parkiraš pri zapornici na levi serpentini, od koder vodi pot v dolino pod Lepim Špičjem. Deset minut po gozdni cesti, ki jo zapustiš na stezi, ki se odcepi levo in je nato ves čas lepo vidna. Slabo uro po njej, ko dosežeš ravni del doline pa desno po strmih travah in meleh pod S steno; 2 h.

Opis: Vstopimo v strmo poč, ki je na levo omejena s strmimi platmi. Raztežaj in pol na veliko polico, po kateri se premakneš pol raztežaja levo, nato v krušljivo zajedo, ki jo obplezaš po levem boku. Naravni prehodi te pripeljejo pod poševne sklade, ki se jih lotiš naravnost navzgor in desno v čudovito plat, ki te spusti na super varovališče s travnato preprogo. Nadaljuješ naravnost navzgor do velike police, po njej prečiš okoli 15 metrov levo in prek previsa v grapo. Po njej in po zožitvi v kamin. Čez to, najtežje mesto v smeri, si sam urejaš varovanje, nad njim te čaka dober klin, ki te privede iz kamina.

S klikom lahko sliko razširiš, povečaš v novem oknu na širino 590 pik; ima pa 64 kBVarovališče si urediš nad kaminom, potem prečiš 20 metrov levo in slediš naravnim prehodom, ki so na trenutke zelo lepi in hkrati napeti. Ko začutiš, da bo šlo naprej brez varovanja, se razvežeš in splezaš na vrh Travnika.

Sestop: Po travniški dolini in prek planine Na Skali v Vas na Skali; 2 h

Pa še majhen dodatek:
Ni nama jasno zakaj je na vrhu Travnika postavljen mini Aljažev stolp. Veva, da je delo skalašev, tako kot na na Vrhu Krnice v Loški steni, pa še kje. Stolp je lično izdelan iz nerjavnega jekla in delo nekoga, ki zna lepo oblikovati kovino. Ne vidiva pa smisla v postavljanju tega simbola vsevprek po slovenskih vrhovih, ker meniva da postavitve ne upoštevajo in spoštujejo lokalnih (beri naravnih) zakonitosti...

Gore niso nikogaršnja lastnina in tudi ne prostor za promoviranje klubov, lahko pa so točke zbližanja z božanstvi in zgodovino naroda. Triglav ima ta simbol, ki je v stoletju postal simbol slovenstva, torej naroda, ki je bil sposoben preživeti svojo 1000-letno zgodovino. Ne vidiva pa smisla v razmnoževanju tega simbola vsevprek, kot bi sejali seme, ki se na stari zemlji ni prijelo. En simbol je dovolj, na druge vrhove mogoče bolj spadajo križi, vsaj taka je navada v srednje evropskem prostoru, kamor spada tudi Slovenija.

V razmislek in kot prošnja za obrazložitev.
Ali pa sva to morda to in ono kje spregledala?

Oznake: ALP

Komentiraj (2):

Mitja Pelc, torek, 2. marec 2004, ob 16:00

Tudi mene moti "packanje", ki se zadnje čase pojavlja na še zadnjih neokrnjenih vrhovih naših gora. Res ne vem, v čem vidijo "novodobni" Skalaši smisel in navdih (kolikor vem Tuma ni počenjal nič podobnega) za to početje in predvsem kdo jim je dal pooblastilo.
Očitno se mestni človek ne počuti dobro, če ni v bližini nobenih sledi "tehnike in napredka". Upam, da bo narava ali pa "sveta jeza" resničnega ljubitelja samotnih vrhov poskrbela, da bo ta navlaka sčasoma izginila.

Matej Pivec, četrtek, 4. marec 2004, ob 09:52

Dvomim, da je imel tisti, ki je postavil ličen in lepo izdelan stolpič na vrh Travnika slab namen. Enim se to ne zdi primerno, drugim je to všeč, tretji pa nimajo mnenja o tem. Manjkajo merila. Vendar kdo jih bo postavil. Drugega, kot pameten dogovor in konsenz ne bo obrodilo sadov. Sodelovati pa morajo vsi, ki jih to zadeva: "PZS, TNP, Skalaši, lovci, lokalne skupnosti, turistične organizacije..." Najslabše pa bi bilo, da bi vsak podrl tisto, kar mu ni všeč. Ali bomo potem žagali križe in zvezde, zažigali lovske koče metali v brezna taka ali drugačna obeležje? Ali ni o tem pisal že Kugy?
Pa še moje osebno mnenje. Če se le da, naj se pusti narava povsem neokrnjena. Na neokrnjene vrhove, po moje, sodi le kakšen možic.

Lep pozdrav: Matej

eXTReMe Tracker