Poročilo vodje slovenskega dela odprave Mateja Kovačiča: Na vrh se nas je po povzpelo samo nas pet - Pred nami so bile samo letos štiri neuspešne odprave
Indijska HImalaja
Nun 2005 – UIAA
V začetku septembra se nas je pet Slovencev udeležilo mednarodne odprave v indijsko Himalajo. Odprava je bila namenjena mladim perspektivnim alpinistom za nabiranje izkušenj v visokih gorah.
Prvotni cilj odprave je bil Satopant, vendar so indijski organizatorji zaradi nesporazumov z lokalno vlado, ki je zahtevala dodaten denar, poiskali nov hrib. Naš cilj je postal 7135 metrov visoki Nun, ki leži na meji med Kašmirjem in Ladakom v severozahodni Indiji. V letu 2005 smo bili že peta odprava na Nun, nobena pred nami pa ni dosegla vrha.
Slovenski del odprave smo sestavljali: Martin Belhar (AO Tržič), Nejc Česen (AO Kranj), Matej Kovačič in Nina Kopčavar (Akademski AO) in Blaž Ortar (AO Ljubljana–Matica), udeležila pa sta se jo še dva Nizozemca, dva Tajvanca in dva Indijca1.
Trajanje odprave: 11.09.–11.10.2005
Časovni potek odprave:
12.09.: Prihod ostale slovenske trojice v Delhi. (Z Nino sva bila v Indiji že od 10.07.05.)
14.09.: Po mukotrpnem urejanju formalnosti se zvečer z avtobusom odpeljemo iz Delhija.
15.-17.09.: Vožnja proti hribom.
18.09.: Pripeljemo se v Tangul. Popoldne se nas vseh pet za prvo aklimatizacijo povzpne na bljižnji 4400 metrov visok vrh. Deževni oblaki, ki so nas spremljali na vsej vožnji so se razkadili tako, da se nam z vrha odpre lep razgled na Kun in Nun.
Skalnati Kun in snežni Nun
19.09.: Prvi dan hoje proti baznemu taboru. Vreme se dokončno izboljša. Na višini 4200 metrov se utaborimo. Popoldne se Belhar, Česen, Kovačič, Ortar in Van Heumen (Nizozemska) Kovačič povzpnemo še na bljižnji vrh (4600 m). Vsi se počutimo odlično.
20.09.: Drugi dan hoje dosežemo mesto za bazni tabor. Postavimo ga na ledeniški moreni na višini 4600 metrov.
21.09.: V nahrbtnike naložimo vso opremo za T1 in pritrdilne vrvi za ledni slap. Kopčavarjeva z ABC sestopi nazaj v bazo. Belhar, Česen, Kovačič in Ortar nadaljujemo do lednega slapu preko katerega napnemo vrvi za nosače, ki kasneje oskrbujejo T1. Nadaljujemo do snežnega platoja, kjer na višini 5400 metrov postavimo T1 in v njem prespimo.
22.09.: S T1 se vrnemo nazaj v bazo.
23.09.: Vsi počivamo v bazi.
24.09.: Vseh pet se nas povzpne na T1.
25.09.: Po JZ grebenu se nas vseh pet povzpne pod skalno stopnjo na višini 6000 metrov. Tu pustimo opremo za T2 in sestopimo v T1.
26.09.: Počivamo v T1.
27.09.: Zaradi slabe vremenske napovedi se odločimo še za dan počitka v T1.
28.09.: Ob šestih zjutraj začnemo z vzponom, odločeni, da gremo na vrh. Vreme je sončno samo mraz nam malo grize prste na nogah. Dobro napredujemo in kmalu smo pod skalno stopnjo kjer poberemo že prinešeno opremo. Sam nosim tudi smuči, saj bi rad smučal z vrha. Ob starih fiksnih vrveh se povzpnemo preko skalne stopnje na snežni stolp s katerega moramo sestopiti na drugi strani. Nadaljujemo navezani zaradi ledeniških razpok. Ob 17. uri dosežemo snežni plato na višini 6200 metrov kjer postavimo T2. Trojica Belhar, Česen in Ortar se odloči, da gredo naslednji dan proti vrhu, Kopčavarjeva in Kovačič pa se odločiva za dan počitka.
29.09.: Ob 5. uri zjutraj trojica Belhar, Česen in Ortar krene iz T2 in po desetih urah plezanja, ob treh popoldan, stojijo na vrhu Nuna. Ob sedmih zvečer so nazaj v T2. Kopčavarjeva in Kovačič prestaviva svoj šotor na sedlo 6500 metrov.
30.09.: Ob 6.30 zjutraj Kopčavarjeva in Kovačič štartava proti vrhu. Zaradi poledenelega vršnega pobočja se odločim da smuči pustim na višini 6500 metrov. Ob 14. uri sva na vrhu Nuna in do večera se vrnevaj do najinega šotora na sedlu. Ostala trojica sestopi v bazni tabor.
01.10.: Sestopiva v bazo. Opravim spust s smučmi z višine 6500 metrov do ABC (4900 m), kjer zmanjka snega. Vmes dvakrat snamem smuči - za vzpon na snežni stolp in sestop z njega preko skalne stopnje ter vzpon iz T1 na vrh platoja. Smučam tudi prek lednega slapu.
02.–04.10.: Počitek in pakiranje v baznem taboru.
Ekipa (z leve): Martin Belhar, Nina Kopčavar, Matej Kovačič, Nejc Česen in Blaž Ortar (AO Ljubljana
05.10.: Odhod iz baze. V enem dnevu dosežemo Tangul.
06.-09.10.: Vožnja v Delhi
11.10.: Sprejem na IMF in zvečer let proti domovini.
Odprava je bila izredno uspešna. Na vrh se nas je po normalni smeri preko JZ grebena povzpelo vseh pet Slovencev, sam pa sem tudi smučal z višine 6500 metrov. Ostali člani zaradi različnih vzrokov niso dosegli vrha2.
Mladi slovenski alpinisti so pokazali veliko mero zrelosti in upam, da bodo pridobljene izkušnje in znanje znali prenesti na nove himalajske izzive.
Ponovno se lepo zahvaljujemo našim sponzorjem: KOTG IN KA pri Planinski zvezi SLovenije, Orodjarstvo, Kavčič Ludvik s.p., Lapis, Evaks d.o.o., Bilban d.o.o., Mesarija Kalan, Seaway, Komplet d.o.o., Pizzerija Gorenc, Treking šport, Interalta, Pavlic-Line d.o.o., Geox d.o.o., Tokos d.o.o., Dumo d.o.o., Gorenjka d.d., Penzjon Rožič, Zobozdravstvana ordinacija Matjaž Buzinel s.p., Petrič d.o.o., Traffic design d.o.o., Javna razsvetljava d.d., Elsa, Gornja Radgona d.o.o., Investbiro Koper d.d., Kraški zidar d.d., RGL, Moja lekarna d.o.o., Emok d.o.o., Občina Ivančna Gorica, Trimo Trebnje, Športno društvo Cassuci Muljava
in meteorologu Juretu Jermanu, ki nam je pošiljal vremensko napoved ter vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k uspehu odprave.
Vodja slovenskega dela odprave
Matej Kovačič
1 Člani odprave (na sliki z leve, začenši zgoraj) so bili: Matej Kovačič, Nina Kopčavar, Yihua Lin (Tajvan), Dirkjan Van Heumen (Nizozemska), Otto Schapendonk (Nizozemska), Mingyu Lai (Tajvan), Suresh Polekar (Indija), Nejc Česen, Blaž Ortar, Wgidr Sridhar (Indija - vodja
3), Rajesh Patade (Indija) in Martin Belhar;
fotografijo je poslal Polekar.
2 Nizozemca sta obrnila na 7000 metrov (povedala sta, da sta bila prepozna in preveč utrujena, da bi šla do vrha), Indijca in Tajvanec pa nekje na 6500, malce nad "T3" (tabora, kamor sta šotor prestavila Kopčavarjeva in Kovačič), zaradi ozeblin na rokah. Tajvanka je prišla le do T1.
3 Vodja je bil poslan s strani agencije Mercury, ki je odpravo organizirala in je skrbel, da je delo na gori (oskrba z višinskimi nosači) potekalo kat je treba. Ob njem je bil z odpravo še zvezni oficir.
—