Janez Pikon: Nad zgornjo prečno cesto v Javorju po zložni Bukovski dolini, kjer se pobočje dvigne čez strmo stopnico, takoj zatem zravna in odpre. To je prostrana goličava planine Suhe, kjer poleti še vedno živahno pozvanja manjša čreda živine. 
Daleč nazaj segajo spomini domačinov na čase, ko je planina živela pozimi in poleti. Nikdar ni bila tako opustošena, kot je v teh časih, ko so na planini le še štirje urejeni objekti za krajše prebivanje. Planina Suha (1400 m) je skozi dolga desetletja tesno povezana z turno smučarsko goro Rodico po zaslugi domačinov, med katerimi je zanesljivo najbolj zaslužen že pokojni Franc Podlipnik (Anžlin iz Laškega Rovta), ki je prireditev vedno vzpodbujal s svojimi dejanji, da se je dokončno prijela. Med sprehodom po že zeleni planini s kar visoko travo in vzporedno z lovsko kočo prečim zaplate snega, ki so še ostale nakopičene od plazov s predela Zadnje Suhe.
Ulce in Lepa Suha, planina Suha, Lepa Suha, Rodica
Posekano ruševje in očiščeno pobočje na zgornjem robu dodatno poveča prostrane goličave planine, v katero bodo v teh dneh zopet prignali živino na poletno pašo. Zahodno so vidne številne sledi razpadlih stanov na planini.
Na planini Suha, leta 1957, gosto naseljena planina, prehod skoz Ulce
Dobro so še vidne sledi lovske koče, prvotno je na tem mestu stala vojaška karavla, ki so jo zgradili in je od leta 1937 služila, kot vojaška postojanka, skupaj s še šestimi karavlami na bližnjem območju od Baškega sedla do Vogla.
Graničar VAZO, leto 1939, planina Suha pod Rodico, Studor, Srednja vas
Na Baškem sedlu (sledi obzidja), Na Kalu (razpadajoči temelji), na sedlu med Rušnim vrhom in Črno prstjo (razpadajoči temelji), ter na Suhi planini (sledi tudi bivše lovske koče, fotografija) so bile grebenske karavle, Pod luknjo, nad Gostim lesom ob Ribčevim Lazom (razpadajoči temelji) in na mestu, kjer stoji Koča dr. Janeza Mencingerja, pa nižinske ali celoletne karavle.
Janez Pikon