Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Planinski vestnik - junij 2009

Uvodnik: Zakaj se ta klin maje? Vladimir Habjan / Tema meseca: 150 let od rojstva Alojza Knafelca. Izidor Furjan / Planinstvo: Zimska Ojstrica. Stane Škrjanec / Varno v gore: V gore s čelado. Matjaž Šerkezi / Alpinizem. S slovenskega dežja v sardinsko pravljico. Martina Čufar

Vsebina - Članki

UVODNIK: Zakaj se ta klin maje? Vladimir Habjan

TEMA MESECA
150 let od rojstva Alojza Knafelca. Izidor Furjan
Del problematike vzdrževanja planinskih poti. Tone Tomše
Souporaba gorskega prostora. Tone Tomše
Priročnik za markaciste v rokah (zainteresirane) nestrokovnjakinje. Mojca Luštrek
Vajenec. Dušan Škodič

PLANINSTVO
»Klicarji glasni smo gora ...«. Slovensko planinsko društvo Gorica. Žarko Rovšček
Po 30 letih k Everestu. Tone Škarja
Poudarek na projektih Alpske konvencije. Irena Mušič, Vladimir Habjan
Orientacijsko mravljišče na Pohorju. Manca Čujež
Z Lokvarskega griča k sv. Ivanu v Šebreljah. Rafael Terpin
Praznična Slovenska. Brane Pahor
Zimska Ojstrica. Stane Škrjanec
Vprašanje smisla. Mojca Stritar

NA TURO
Najlepši dostop na vrh. SV greben Kepe. Gregor Gartner
Maglić, 2388 m. Vlado Vujisić

VARSTVO NARAVE
En rogat, drugi sinje moder. Dušan Klenovšek, Martin Vernik

VARNO V GORE
V gore s čelado. Matjaž Šerkezi
Hitro, preprosto, ekološko. Kako pravilno varovati z metulji. Jurij Hladnik

INTERVJU
»Potrebujem pritisk, da učinkovito živim!«. Dave Macleod, »endemit škotskega skalovja«. Martina Čufar

NAŠA SMER
Vsaka baldorija se enkrat konča. Mateja Pate

ALPINIZEM
S slovenskega dežja v sardinsko pravljico. Martina Čufar
Moji prvi koraki. Roman Mihalič

NOVICE IZ VERTIKALE
ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE
NOVICE IZ TUJINE
LITERATURA
IZ DEJAVNOSTI PZS 
NOVICE IN OBVESTILA
Kako poznamo naše gore? Andrej Stritar

PRILOGA
Analiza nesreč in reševalnega dela v letu 2008. Pavle Podobnik


Zakaj se ta klin maje?

Junija letos se bolj zavestno kot sicer spominjamo Alojza Knafelca (ne Knafeljca ali celo Knafliča, kot lahko najdemo na spletnih straneh nekaterih planinskih društev!), ki se je rodil pred 150 leti. Za tiste čase je bil izredno sposoben in inovativen možakar. Njegov prispevek k urejanju in zlasti k markiranju planinskih poti je viden še danes.
Markacisti, ki skrbijo za vzdrževanje in označevanje poti, opravijo vsako leto veliko delovnih ur, pa naj gre za rezanje vej, odstranjevanje suhljadi in debel, postavljanje lesenih varoval, popravljanje kovinskih varoval, poškodovanih zaradi padajočega kamenja in plazenja snega. Koliko dela, kako zahtevnega, v kakšnih razmerah in vremenu opravijo, vedo le sami. Po mojih izkušnjah markacisti niso prav »glasni« in pogosto jih moramo k temu, da predstavijo rezultate svojega dela, pozivati mi (še vedno premalokrat). Vedno pa se z »ustreznimi oznakami« spomnimo nanje, kadar zaidemo s prave poti, ne najdemo markacije ali pa se kak klin maje ali je jeklenica ohlapna.
Letošnja huda zima planinskim potem zagotovo ni prizanesla. Tolikšnih poškodb terena in poti, takšnih razsežnosti erozije zemlje in posledic rušilnih plazov, kot sem jih videl letos, ne pomnim. Pa se niti še ni vse odkrilo! Vse to pomeni, da bodo imeli markacisti spet obilo dela, in ni rečeno, da - podobno kot lani pri podoru pod Toscem - ne bosta morali spet priskočiti na pomoč država in Slovenska vojska.
Na planinskih poteh posameznik ni problem, problematično je, ko postane dejavnost množična. Starejši se boste še spomnili, da je bila množičnost nekdaj visok ideal planinske organizacije. Danes ni več tako, kar pa ne pomeni, da množičnosti ni več. Nekatera območja (recimo okolica Triglava) so v glavni sezoni še vedno preobremenjena.
Uporabnikov planinskih poti je danes poleg planincev cela vrsta. Gre za najrazličnejše oblike športne rabe gorskega prostora, kot so gorski teki, triatloni, gorsko kolesarjenje, zmajarstvo, jadralno padalstvo, orientacijski pohodi in tekmovanja, vožnja z motornimi sanmi, spusti po divjih vodah, soteskanje ... Čeprav se morda komu zdi čudno, so vsi ti tudi uporabniki poti (tudi turni smučarji lahko uro ali več hodijo po njih s smučmi na ramah). Danes je gorski prostor za mnoge vadbeni poligon. Tem uporabnikom je pomembno le, da so na svoji točki čim večkrat v čim krajšem času, in taki lahko napravijo precej škode. Posledice pa spet »pospravljajo «markacisti ...
Lahko kaj naredimo mi sami? Na poškodbe na poteh opozorimo Komisijo za pota. Ne uporabljajmo bližnjic (stroški sanacije so zelo visoki). Zagotovo bi se dalo tudi kaj izboljšati. Sam si na primer že dolgo želim oštevilčenja poti, kot ga imajo v tujini. Nekateri že lep čas opozarjajo, da bi morale biti zavarovane plezalne poti bolj primerne za samovarovanje, kot so zdaj.
Za okoli 8000 kilometrov slovenskih planinskih poti, ki jih letno uporablja skoraj tri milijone obiskovalcev, skrbi 812 usposobljenih markacistov. Dejstvo je, da gre za strokovno delo, ki ga opravljajo prostovoljci v prostem času in jim ga vsako leto komaj uspe opraviti. Za to pa se jim lahko le zahvalimo. Torej se jim vsaj zahvalimo!

Vladimir Habjan

Kazalo objav v vseh letnikih PV

Arhiv PV: objava celotnih številk (PDF)
letniki 2007-2001 + 1895

Revija za nas, ljubitelje gora

Kategorije:
Novosti BIB SLO Vse objave
Značke:
BIB novosti PV

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti