PZS - Franci Ekar: od ustanovitve Gorske reševalne službe SPD
Dne 16. junija 1912 je bila ustanovljena Gorska reševalna služba SPD, ki je delovala v okviru Kranjskogorske podružnice SPD. Ustanovitelji gorske reševalne službe in Odbora za gorsko reševanje so bili: dr. Josip Bučar, dr. Jernej Tičar in dr. Josip Stojc. Vsi so bili izjemno pripadni slovenskemu planinstvu in nudenju pomoči v gorah tistim, ki so se znašli v stiski, težavah ali se smrtno ponesrečili. Prva seja Odbora za gorsko reševanje je bila 19. maja ob 15. uri v hotelu Razor, seja pa se je končala ob 16. uri.
Ena prvih registriranih nesreč se je zgodila 2. januarja 1777 na Srednjem vrhu, kjer je zasul in uničil sedem moških starih od 19 do 50 let.
Legenda gorskega reševanja je zanesljivo Jernej Krč iz Kokre po domače Tomažkov, ki je bil ves čas član kranjske podružnice SPD. Bil je tudi oskrbnik Zoisove koče in Češke koče in eden prvih vodnikov leta 1906. Eno najbolj težkih reševanj je bilo prenos trupla pokojnega plezalca Petriča iz Ljubljane, ki je padel iz grebena Kranjska Rinka – Skuta v ledeniško razpoko na Skutinem Ledeniku. Prenos trupla preko Ledin in Žrela na Jezersko je bilo izjemno težavno in tvegano.
Med legende gorskega reševanja sodi tudi prvak slovenskega alpinizma Jože Čop, ki je leta 1946 preplezal Osrednji triglavski steber, poimenovan tudi Čopov steber. Soplezalka Pavla Jesih je v zadnjem delu stebra omagala tako, da je Čop steno preplezal sam in se nato napotiti v Vrata po pomoč ter se vrnil z reševalci in rešil soplezalko.
Gorska – reševalna dejavnost je ves čas delovala v okviru SPD, tudi po 2. svetovni vojni je delovala v okviru naslednice SPD Planinske zveze Slovenije. V letu 1991 PZS za Gorsko reševalno službo PZS pridobi samostojno članstvo v mednarodnem združenju IKAR. V letu 2006 PZS pridobi prvo odločbo s strani Ministrstva za zdravje odločbo o humanitarnem delovanju, še posebej na področju delovanja gorskega reševanja.
PZS, kljub razdružitvi s Gorsko reševalno službo deluje v okviru Ministrstva za obrambo, Urada za reševanje in zaščito. PZS še vedno ohranja društveno, humanitarno in preventivno gorsko dejavnost, še posebej pa skrbi za izvajanje programov usposabljanj in preventive. PZS je tudi uporabnik profesionalnih služb Gorske reševalne zveze, postaj, društev GRS, gasilcev, helikopterskega reševanja Ministrstva za obrambo in Ministrstva za notranje zadeve. PZS je članice IKAR-ja, v PZS pa je včlanjenih 14 gorsko reševalnih društev in postaj. Zveza tudi ohranja in varuje ustanoviteljstvo in »lastnino« planinskega društvenega neplačanega gorskega prostovoljnega reševanja.
Danes je bil na Planinski zvezi Slovenije posvet Komisije za gorsko reševanje pri PZS o potrebah za sodobno preventivo, osnovno oskrbo, nudenje prve pomoči in reševanje v gorah. Na posvetu so se obravnavale aktualne problematike, ki so potrebne za varnost v gorah. Izpostavili pa so vprašanje glede reševanja s helikopterjem, ki bi bil vedno v normalnih okoliščinah za gorsko reševanje opremljen s kompleti prve pomoči, ki naj bi bili prilagojeni planinskim postojankam v visokogorju.
mag. Franci Ekar
Predsednik PZS