Janez Pikon: Sledi prvomajskega kresovanja, severovzhodno nad obalo Bohinjskega jezera izstopajo na vse bolj zelenem pobočju pod planino Spodnji Vogar. 
Bohinjsko jezero, največje in najgloblje slovensko naravno stalno jezero, pomemben ekosistem in nahajališče ogroženih rastlinskih vrst. Med Pršivcem in Pokljuko severno, ter Spodnje Bohinjske gore jugovzhodno zapolni kotanjo, to je ledenik poglobil s čelnimi morenami pa zajezil odtok vode. Sledi prvomajskega kresovanja na Vorenčkovci (Vorenčkojci 610 m), severovzhodno nad obalo jezera izstopajo na vse bolj zelenem pobočju pod planino Spodnji Vogar. Gozdna vlaka me vodi pod z grmovjem poraščeni predel Bršče (770 m), vzhodno nad Bljavo (600 m), kamor se po ogledu manjše kraške jame spustim in nadaljujem zahodno v smeri opuščene ribogojnice na predelu V studencih (519 m) ob jezeru. Pred leti posekano pobočje Bljave se zopet zarašča, čeprav se z dobro prehojene steze kar dobro vidi proti jezeru in Spodnje Bohinjskim goram. Gozdna vlaka me vodi pod poraščeni predel Bršče.
Do Vorenčkovce, Grafična skica Bohinjskega jezera, Studenci, Beljava
Predel z Vorenčkovce na zahodnem robu Stare Fužine do območja V Studencih pred opuščeno ribogojnico se imenuje Nad jezerom. Sedem manjših studencev neprestano napolnjuje jezero z prisojnega pobočja Bršče (770 m) pod planino Spodnji Vogar.
Bljava nad Bohinjskim jezerom, Stara Fužina z Vorenčkovce,
Peč in Vrtovin za Fužinarskim zalivom
Jezero leži na nadmorski višini 526 metrov, dolgo je 4100 metrov, široko 1200 metrov in je najgloblje v vzhodnem delu (45 metrov). Je pretočno, v njem pa je skoraj 100 milijonov m3 vode. Z zahodne strani se skozi nize ledeniških grobelj prebija do jezera glavni površinski pritok Savica in se izliva vanj v Ukancu. Voda priteka še iz številnih izvirov, predvsem na severni strani jezera.
Bljava proti Rjavi skali, Studor z Vorenčkovce, Bršče pod planino Spodnji Vogar
Približno 130 metrov nad jezersko gladino se v stenah Pršivca odpira izvirna hudourniška kraška jama Govic. Ob majhnem pretoku teče voda v Bohinjsko jezero pod njegovo površino, pri nekoliko večjem se pojavi v strugi hudournika, pri pretoku nad 8 m3 / sek., pa začne voda dreti kot slap preko jamskega vhoda in po krajšem površinskem toku doseže jezero. Na vzhodu pri cerkvi Svetega Janeza v Ribčevem Lazu odteka iz jezera do pritoka Mostnice Jezernica, od pritoka Mostnice naprej pa Sava Bohinjka. V jezeru živi 65 različnih vrst alg, 8 vrst mehkužcev in 5 vrst rib (jezerska postrv, zlatovščica, klen, pisanec, m'nk). V premislek: višina krožnega odseka dolžine Bohinjskega jezera na premeru Zemlje znaša 0.372 mm.?!
Jezernica je s 50 metri struge druga najkrajša reka v Sloveniji in Evropi. Verjetno je tudi edina ali ena redkih rek, ki teče v obe smeri. Namreč ob močnejših nalivih Mostnica naraste tako močno, da zaradi prenapolnjene struge Jezernico potiska nazaj v jezero. Pojav je viden ob večjih nalivih, najlepše pa kar z mostu pri cerkvi Sveti Janez na Ribčevem Lazu.
Janez Pikon