Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Prehoditi Slovenijo

Večer, Zmigaj se - Gabrijel Toplak: Ljubiteljem narave je v vseh slovenskih regijah na voljo skoraj 10 tisoč kilometrov označenih poti.

Četudi Slovenija sodi med manjše države, saj se z enega konca države na drugega vozimo z avtomobilom manj kot tri ure, je v njej na voljo skoraj 10 tisoč kilometrov označenih pohodniških poti. Turistični delavci menijo, da je prav zato Slovenijo treba prehoditi, saj je dovolj majhna, da jo spoznamo in doživimo le tako, da se čeznjo sprehodimo.

V mariborskem Ticu imajo za pohodnike številne letake z načrti in predstavitvijo pohodniških poti. Med njimi je na primer naravoslovna učna pot Piramida-Kalvarija, na kateri je mogoče spoznati naravno bogastvo širše okolice mariborskega Mestnega parka. Pohodniki se lahko ustavijo na desetih točkah in se podrobneje seznanijo z naravnim in kulturnim bogastvom Mestnega parka, ki je predstavljeno na 15 tematskih tablah. V občini Šentilj je zanimiva Keltska pot, ki poteka skozi Bold, kjer so v gozdu na Novinah ostanki keltske naselbine - gradišča in gomile.

Anina pot je speljana po osrednjih Slovenskih goricah med vinogradi in gozdovi, kjer sta še posebej zanimivi ogradi z divjadjo, medtem ko se pohodnikom na Trstenjakovi poti med številnimi naravnimi slatinskimi izviri, vinogradi in zidanicami znamenitih Radgonsko-Kapelskih goric na prenekaterih vzpetinah odpira čudovit razgled na Panonsko nižino. Pohodnikom je na voljo še Obmejna panoramska pot, ki vodi od Koralp do Gornje Radgone in je primerna za enodnevni izlet.

Tudi za ljubitelje trekinga

Ljubitelji trekinga se lahko konec maja v Zgornji Dravski dolini udeležijo prireditve Koroški treking 2009, ki ga organizirajo taborniki iz rodu Bistri potok Muta in Durasport ter traja od štirih do devetih ur. Tekmovalci prejmejo na startu zemljevid trekinga, opis poti, kontrolni kartonček, spominsko nagrado, topel obrok. Na štajerskem koncu se je mogoče sprehoditi tudi po pohorski poti med Velikim in Malim Šumikom, ki poteka z Bolfenka čez Areh in Žigartov vrh, mimo Šumika in ob Lobnici v Ruše. Za ljubitelje vinogradov bo Kozjaška pot, ki jo v mariborskem Ticu promovirajo kot pot osupljivih doživetij, saj se med vinorodnimi griči in gozdovi sprehodijo do razgledišč na vzhodnih obronkih Kozjaka. Pohodniki in drugi ljubitelji narave lahko pridejo na svoj račun tudi v vzhodnem delu države, v Pomurju, ki ponuja številne pohodne, tematske, gozdne učne poti in poti za nordijsko hojo, ki so namenjene izobraževanju, rekreaciji in turizmu.

Pomurje kot evropske peš poti

Mojca Makovec Haložan, projektni vodja Centra za zdravje in razvoj Murska Sobota, pravi, da je bila Pomurska planinska pot odprta leta 1967 in spada med najstarejše planinske poti v Sloveniji. "Pot, ki se prične v Murski Soboti in se konča tam, kjer se začne, je dolga 317 kilometrov in ima 31 kontrolnih žigov. Po poti poteka tudi del evropske pešpoti E-7 in del Martinove kulturno-romarske poti, ki zajema predvsem cerkvena obeležja. Planincem in drugim ljubiteljem narave omogoča odkriti lepoto Pomurja in dela Slovenskih goric ter gibanje v naravi tudi takrat, ko ni mogoče obiskovati gora," razlaga in nadaljuje, da je Sladka pot, ki je dobila ime po sladkih izdelkih, združuje domače obrtnike v krajih Ratkovci, Berkovci in Ivanjševci. Obiskovalci se na poti lahko seznanijo z večstoletno tradicijo medičarstva in čebelarstva in si ogledajo Časarjev mlin, zgrajen leta 1930. Pot je označena v naravi s smerokazi, je srednje težka, dolga osem kilometrov in primerna za rekreativne pohodnike in tudi za nordijsko hojo. Atilova pot v Radencih je dolga štiri kilometre, daljša pa 5,5, prehoditi pa jo je mogoče v dveh do treh urah, pohodnike pa usmerjajo označbe s simbolom lista vinske trte in zapisi legend o Atili.

Pot na najvišji vrh Lendavskih goric se začne pred hotelom Lipa in je speljana skozi Lendavske gorice do Piramide, ki je s 327 metri tamkajšnja najvišja točka. Kljub kratki razdalji - okoli šest kilometrov - je pot zaradi vzponov in spustov nekoliko napornejša.

Poti tudi za kolesarje

Med najbolj znane gozdne učne poti spada krožna pot Fuks graba v bližini Korovec. Pot je dolga 2,4 kilometra, ima pa devet vsebinskih točk na teme gozda, živali, rastlin, lovskih objektov in tal. Geografska učna pot Selo omogoča doživljajsko spoznavanje naravno- in družbenogeografskih značilnosti okolja. Primerna je za vse, ki si želite nekaj časa preživeti v zanimivem in pestrem naravnem okolju, posebej pa je namenjena izobraževanju mladih o naravi v naravi. Pot poteka od romanske rotunde v Selu do mokrotnih travnikov v Berkovcih. Dolžina poti je tri kilometre ter je primerna za družine in kolesarje. Pot se prehodi v dveh urah," pojasnjuje Mojca Makovec Haložan in dodaja, da kolesarske poti na tem območju še sicer niso označene, kar pa ne predstavlja ovir tudi za manj izkušene kolesarje. S turistično karto se lahko odpravimo ob levem bregu Mure navzdol od Petanjec do Gornje Bistrice, tam zavijemo proti Razkrižju in po prleškem delu oziroma desnem bregu reke Mure nadaljujemo pot do Gornje Radgone. Omenjena kolesarska trasa poteka skozi naselja po manj obremenjenih asfaltnih poteh, več prometa je pričakovati ob priključitvah stranskih cest na glavne.

Dolenjska - regijska tematska pot

Matjaž Pavlin, direktor Kompasa Novo mesto, pravi, da so marca letos prišli na Dolenjskem do zelo inovativnega produkta: regijske tematske poti. "Gre za 1400 kilometrov pohodnih, kolesarskih, vodnih in jahalnih poti na območju celotne jugovzhodne Slovenije (19 občin), s produktom pa kandidiramo tudi za nagrado STO Sejalrc 2009," poudarja Pavlin. Dodaja, da imajo približno 440 kilometrov pohodnih poti, ki jih je mogoče prehoditi v 20 dneh, 300 kilometrov jahalnih poti (prejahati jih je možno v devetih dneh), 540 kilometrov kolesarskih poti, ki jih lahko kolesarji prekolesarijo v dvanajstih dneh, in vodne poti po Kopli in Krki (rafting, čolni, kanuji). Vse poti smo posneli na terenu, vnesli vse podatke o ponudbi (gostinstvo, prenočevanja, naravne in kulturne znamenitosti, izdelki domače obrti, prireditve), načrtovati pa si jih je možno že od doma tako rekoč iz fotelja na http://www.slovenia-heritage.net. Lahko si jih tudi natisnejo na GPS in kasneje z njimi odkrivajo dolenjske lepote. Na voljo so tudi na mobilnem portalu http://activeslovenia.mobi," pojasnjuje Pavlin.

Gorenjska in projekt Slovenija hodi

Marko Lenarčič iz blejskega pohodništva GIZ razlaga, da imajo v pripravi vodnik po turistično-tematskih poteh v okolicah hotelov, specializiranih za pohodništvo, ki jih je v Sloveniji trenutno 40. Izšel bo konec aprila v slovenskem in angleškem jeziku, namen izdaje vodnika pa je razvoj, promocija in trženje turističnega produkta pohodništvo v Sloveniji. Strateški partner združenja je Slovenska turistična organizacija. "Letos organiziramo tudi pohodniške dneve v okviru projekta Slovenija hodi v različnih krajih Slovenije. Odločiti se je med drugim možno za nekaj več kot 18-kilometrski pohod Po poteh Male gore in Slemna. Hoja je po nezahtevni poti za ljubitelje lepih gozdov oziroma po naravoslovni poti do Sv. Ane in pogorju Male gore do Grmade in spust do Slemen. Pot Po poteh medveda velja za srednje težko pot v dolžini 26,4 kilometra, ki pohodnike vodi skozi gozdove do planinske koče pri Jelenovem studencu. Med drugim si je mogoče ogledati tudi kulturne znamenitosti Kočevja. V poletnih mesecih priporočajo pot z naslovom Po lepih belokranjskih krajih. Na 23-kilometrski poti se pohodniki sprehodijo mimo največjega belokranjskega izvira Krupa do Gradaca in naprej do Kolpe, občudujejo znamenite romarske cerkve Tri fare in staro mestno jedro Metlike z muzejem na gradu. Večjih vzponov ni.

Kolesarjem je na voljo po dolini reke Krke - velja za kratko - lahka in zanimiva 27,2 kilometra dolgo pot. Večinoma je speljana po lokalnih poteh (asfalt, makadam, poljske poti), nekaj časa pa tudi po regionalni cesti. Priporočajo postanek za oglede v Žužemberku, na Dvoru, v Soteski in Novem mestu. Med srednje zahtevne proge spada kolesarska pot Po skrivnostnih kočevskih gozdovih, ki je dolga 69,8 kilometra. Speljana je skozi Kočevje, kjer si lahko ogledamo nekatere kulturne znamenitosti tega mesta. Zahtevna kolesarska proga po dolžini (54 kilometrov) je Po poti sakralnih zakladov, a jo Dolenjci opisujejo kot izjemno lepo in zanimivo, saj je na njej mogoče občudovati mnoge zanimive in ogleda vredne objekte kulturne dediščine.

Po Soški poti

V severozahodni Sloveniji se lahko ljubitelji pohodništva odpravijo na Soško pot, ki velja za najstarejšo in najdaljšo parkovno učno pot, ki vodi obiskovalce Triglavskega narodnega parka ob Soči od njenega izvira proti Bovcu. Hoje je za približno pet ur, proga pa je dolga pet kilometrov. Med lahke sodi proga skozi Vintgar, na njej pa je možno v dveh urah na sprehodu spoznati vse lepote soteske, med tem ko je med srednje zahtevne spada pot na Krn. Dolžina poti je enajst kilometrov, hoja pa traja do sedem ur. V Kamniško-Savinjskih Alpah je na voljo lahka 19-kilometrska naravnoetnografska pot skozi Logarsko dolino in na Planjavo, na kateri se je mogoče ustaviti ob slapu Rinka, opazovati Kanjiško Bistrico in Ljubljansko kotlino. Za srednje zahtevne pohodnike je Rečiška planinska krožna pot, ki je dolga 25 kilometrov, pohodniki pa zanjo potrebujejo dvanajst ur.
 

Gabrijel Toplak

 

 


 


 

 

 

 


 

Vecer.si 29.04.2009

  

                                              Urška Šprogar

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti