GRZS: V precej slabem vremenu smo se gorski reševalci zbrali na Ljubelju.
... Dober znak za največji dogodek v letu vsake organizacije. Ponavadi reševalci negodujemo kadar moramo ob soncu sestankovati.
Na strani GRZS je nadaljevanje v datoteki Zbor 22. 4. 09.doc (425 kB) >>>
Začeli smo vzpodbudno - s podelitvijo priznanj za 40 letno delo v GRS in podelitvijo častnih članstev GRS za zaslužno delo.
Podelili smo posmrtna odlikovanja tragično preminulim na Okrešlju.
To je bil zbor po treh letih naše nove organiziranosti, v kateri smo naredili velik kvalitetni napredek s samostojnim pravnim statusom. Vse pa le ni tako idealno kot je napisano v naših najvišjih dokumentih. Izhodišča za zbor poudarjena v mojem uvodu so bila predvsem pogovor, določitev smernic našega dela in konkretne zadolžitve. Čez leto bo krmilo prevzelo novo vodstvo in nujno bi potrebovali nekaj osnovnih usmeritev, ali vsaj predlogov, idej v katero smer naj pravzaprav gre organiziranost, delo in kakšna je vizija te službe.
Ni bil problem v 12. točki dnevnega reda saj možnosti o njenem sprejetju praktično ni bilo, ampak je bil problem v samem pristopu do te točke in celotnega poteka zbora oz. do vseh odločitev, ki ste jih zavzeli delegati predstavniki posameznih društev in postaj na zboru. Potrebnih produktov za sužbo žal ni bilo. Niti ene vsebinske razprave ni bilo, pobude predsednika in podpredsednika so šle v nebo mimo ušes celotnega zbora. Delovno predsedstvo zbora ni opravilo naloge, ki mu je bila zaupana v interesu službe.
Zanimivo je bilo glasovanje delegatov o tej točki dnevnega reda na zboru. Na seji UO je bil izglasovan sklep o ustanovitvi strokovnega odbora (tako se je odločila relativna večina predstavnikov devetih društev). Če bi bil izid glasovanja na seji UO GRZS podoben temu na zboru, niti pomislil ne bi o uvrstitvi te točke na dnevni red.
Onemogočena - nezaželjena je bila celo diskusija o spremembah statuta, katere so bile s sklepi predlagane že na sejah UO v preteklosti in so že takrat predstavljale kršitve statuta, vendar smo jih zavestno zavzeli, saj so bile v dobrobit delu in GRZS.
Mirno je bilo na dnevni red uvrščeno poročilo nadzornega odbora, ki ga ni nihče videl ali prebral do zbora reševalcev. Napisano je bilo v trenutnem interesu predsednika nadzornega odbora. Bombastično brez vsakršnih pojasnil in zaključkov je lahko dobiti občutek, da je marsikaj narobe.
Ob potrditvi poročil za l. 2008 in potrditvi planov za l. 2009 je bil ta zbor skupaj z voditelji zbora sposoben sprejeti en sam sklep (tudi predlog tega sklepa ni bil pismen, kot določa poslovnik).
Reševanje in pomoč ponesrečenim ter organiziranost same službe tako na lokalnem kot zveznem nivoju se med seboj močno prepletata. Če smo na prvem področju odlični, smo na drugem neprilagodljivi in neodločni. Odcepitev GRS od PZS bi bil moral biti začetni del reorganizacije GRSS. Če se ne bomo znali sami primerno organizirati bodo to storili drugi. V preteklosti se je žal to dogajalo po tragičnih dogodkih. Pričakovanja in želje tistih, ki nas potrebujejo se namreč povečujejo.
Ob odhodu iz dvorane na Ljubelju mi je nekdo dejal: »Ta služba zaudarja po zatohlosti, kot je bil zatohel tale prostor danes na Ljubelju.« S takimi pristopi je nevarno, da bo služba postopoma tudi zasmrdela....
Predsednik GRZS:
Miro Pogačar