Večer, Kolesa in motorji - David Cuder: Večina kolesarjev se pogosto sooča s pomanjkanjem udobja, a težave je z nekaj preprostimi ukrepi mogoče za vedno odpraviti, seveda le pod pogojem, da jih dosledno upoštevamo.
Imate mravljince v dlaneh ali podplatih? Bi želeli več časa preživeti na kolesu, pa vam bolečine v kolenih ali zadnjici to vedno znova preprečujejo? Ponujamo vam nekaj nasvetov, ki vam bodo spremenili življenje. O.K., priznam, zveni kot kakšen dobro začinjen oglas iz televizijske prodajalne, vendar so prav naštete težave tiste, ki pestijo veliko število kolesarjev. Razlogov, zakaj se pri velikem številu kolesarjev pojavljajo praktično enake, če ne pa vsaj podobne težave, ne gre iskati v preslabi telesni pripravljenosti, letniku rojstva in podobnem. Gre za težave, ki so odpravljive v zelo kratkem času in z nekaj znanja.
Primeren okvir in nastavitev sedeža sta predpogoja za udobje
Osnovni pogoj za dobro počutje na kolesu je izbira primerne velikosti okvirja kolesa; izbrati prevelik ali premajhen okvir glede na telesno višino je enako, kot izbrati prevelike ali premajhne čevlje. Če kupimo novo kolo, je v primeru dileme najpomembnejše upoštevati nasvet izkušenega prodajalca, ki ga najdemo v specializiranih trgovinah s kolesi in nikjer drugje.
Sledi natančna nastavitev sedeža. Kako je to pomembno, najbolje ilustrirajo besede kolesarskega "sotrpina", ki je pred kratkim na popoldanski turi pripomnil: "Ne mor'š verjet! Za pol centimetra sem dvignil sedež, pa že čist' drugače gonim." Naj dodam, da ni profesionalec, čeprav vsako leto prekolesari zavidljivo število kilometrov. Marsikomu se namreč zdi, da so tako natančne nastavitve položaja sedeža rezervirane le za poklicne kolesarje, a se moti. Prav položaj sedeža je tisti, ki lahko povzroča bolečine v kolenih, kolkih, mravljince v dlaneh in še kaj bi se našlo. Kako? Preprosto. Prenizek sedež ne omogoča razbremenitve kolen med vožnjo, previsoka nastavitev pa je pogosto "kriva" za bolečine v kolkih in mravljince v dlaneh ali prstih. Predpogoj za dobro nastavljen sedež je uporaba vodne tehtnice in ugotavljanje vodoravne lege sedeža. Pri tem velja opozorilo, da moramo tehtnico namestiti tako, da merimo med sabo primerljive višine sedeža. Marsikateri sedež ima na zadnjem delu poglobitev, kar lahko povzroči izkrivljen rezultat.
Sledi določanje primerne višine sedeža. Sedemo na kolo, postavimo peto na pedal in ga pomaknemo v najnižjo točko. Pri tem moramo biti pozorni, da se bok ne premakne na stran ali celo navzdol, pač pa, da ostane na mestu. Za to delo kakšen pomočnik, ki bo hkrati držal kolo v vodoravni meri in opazoval premikanje telesa, ne bo odveč. Koleno ne sme biti popolnoma vzravnano, ampak le malenkost pokrčeno. Ko to dosežemo, je treba še določiti primerno vodoravno postavitev sedeža. Pedala namestimo v isti višini in čez koleno spustimo katerikoli predmet, ki predstavlja obtežitev in je pritrjen na vrvici. Rob kolena mora biti namreč v isti ravnini kot je os pedala. Na tej osi mora biti tudi najširši del stopala.
Ko težave preprosto ne izginejo
S pravilno nastavitvijo sedeža so verjetno zvodenele skoraj vse do sedaj opisane težave. Edino, kar lahko sedaj še predstavlja problem, so bolečine v zadnjici. Te težave predstavljajo temo, ki se je marsikdo sramuje in hkrati predstavljajo najpogostejši problem rekreativnih kolesarjev. Razlog za to je preprost; izbira pravšnjega sedeža je lahko dolgotrajna, predvsem pa odvisna od fizioloških posebnosti vsakega posameznika. Najlepše je, če je na novem kolesu nameščen tak sedež, ki že od začetka ne povzroča težav. Če temu ni tako in tako se zgodi najpogosteje, je treba pri izbiri sedeža imeti kar nekaj znanja in pozornost posvečati prav tem malenkostim.
Razdalja med sednicama (kosti medenice) je pri vsakem posamezniku različna, zato ni nujno, da bo sedež, ki prijatelju ali znancu povsem odgovarja, pravšnji tudi za vas. Tudi cena pogosto ne igra pomembne vloge. Največja napaka, ki jo večina kolesarjev naredi pri izbiri novega sedeža, je nakup izjemno širokega in mehkega sedeža. Sicer je možno, da bodo težave izginile, pojavile pa se bodo nove, kot so občutek "plavanja" na sedežu (še zlasti v kombinaciji z debelim vložkom v kolesarskih hlačah) in nezmožnost iskanja primernega položaja na sedežu. Ob tem je treba poudariti še "pogrezanje" v sedež, kar pomeni občutno povišanje temperature v sramnem predelu, kar je izjemo slabo tako za moške kot tudi za ženske, saj lahko nastopijo urološke težave.
Zato je pri nakupu sedeža treba ugotoviti primerno širino sedeža, pri čemer morata sednici "počivati" točno v sredini najširšega dela sedeža. Prav tako pomembno vlogo ima geometrija kolesa. Bolj športno umerjena geometrija pomeni, da mora sedež nuditi zadostno oporo tudi v ožjem delu, saj je teža kolesarja enakomerno razporejena po celotni površini sedeža, pri bolj udobni geometriji kolesa pa mora večino teže kolesarja sedež nositi v zadnjem najširšem delu. Tisti, ki bi želeli težave rešiti za vedno in imajo dovolj pod palcem, pa lahko pri podjetju Gebiom naročijo sedež, ki ga prilagodijo fizionomiji telesa in tipu kolesa. Cena za takšen sedež se gibljejo od 300 evrov dalje.
Ne skoparite pri kolesarskih hlačah
Velik delež težav je mogoče odpraviti tudi z izbiro kakovostnih kolesarskih hlač, ki se morajo tesno prilegati kolesarju, nikakor pa ne smejo biti pretesne. Ker je ponudba hlač v Sloveniji zelo pestra, je izbira lahko velik izziv. Tovrstne hlače ponujajo tudi številni diskonti še zlasti v pomladnem času, vendar v tem primeru pogosto (ne vedno) nizka cena pogojuje tudi kakovost. Pojavlja se torej vprašanje, kako prepoznati kakovostne hlače. Takšne kolesarske hlače morajo biti izdelane iz lahkih, hitro sušečih se in predvsem dovolj elastičnih tkanin, ki morajo biti na otip izjemno prijetne. Velik, pravzaprav največji poudarek je treba nameniti vložku. Ta naj ne bo prevelik, anatomsko predoblikovan, struktura pa naj ustreza porazdelitvi sile na sedežu. Nudi naj podporo, tam kjer je obremenitev največja. Pred nakupom preverite, če imajo hlačnice na notranji strani gumijast trak, ki skrbi za to, da hlačnice med vožnjo ostanejo na mestu. Ta gumijast trak naj bo gladek in ne sme preveč stiskati noge, saj je to med vožnjo lahko sila neprijetno.
Ženske naj zato izbirajo med ženskimi kolesarskimi hlačami, čeprav je izbira med temi manj pestra kot pri moških. Vložki se namreč močno razlikujejo od tistih v moških "kolesarkah", saj so praviloma širši in krajši, saj se tako bolj prilegajo ženski anatomiji.
Kolesarske hlače je mogoče kupiti sicer za le nekaj evrov, vendar se bo nakup zares izplačal šele takrat, ko boste hlače večkrat preizkusili. Kakovostne hlače stanejo tudi več kot 130 evrov, njihova življenjska doba pa je pri pogosti uporabi nekajkrat daljša, pri tem pa nekaj let ne izgubijo vseh tistih lastnosti, zaradi katerih dosegajo tako visoko ceno. Pri izbiri kolesarskih hlač ne gre za modne zapovedi ali pretirano nagnjenost k udobju med vožnjo, ampak za zdravje.
David Cuder