Slovenske novice, Živlnjenje v objektivu - Bošrjan Fon:
Neprevoznost ceste čez Vršič je po mnenju Bovčanov v tem stoletju težko sprejemljivo dejstvo — Nemogoč dovoz z obeh strani, s kranjskogorske celo do Mihovega doma, kar je izkusil junak, ki je bil ob izpušni sistem — Od Koče na gozdu do kraja, kjer naj bi po predlogih z Bovškega izvrtali 1120 metrov dolg predor, se udira do kolen ali še globlje — Deset tisoč mrtvih ruskih ujetnikov v obdobju izgradnje ceste med prvo svetovno vojno
Če se Slovenec sredi zime poda na italijanska, avstrijska, francoska ali švicarska smučišča, ga ceste vodijo prek prelazov, ki so visoko nad našim najvišjim Vršičem. Cestišča so splužena, kadar čeznje zapade belina, se jo nemudoma odstrani, plazove ustavljajo ovire, ob plazenju pa jih do preskoka čez cestišče silijo galerije. Na 1611 slovenske cestne višine drugače ne gre drugače kot peš. Četrti mesec v tretjem tisočletju po Kristusu se da iz Kranjske Gore do Trente le z nogami!
Ko se popotno odpraviš od hotela Erika na robu Kranjske Gore in sredi pršenja sočno komentiraš lastno nespamet, ki te je obrnila navkreber. Z avtom bi šlo. Sedeš v ogrevano kabino, brisalci odmetavajo dežne kaplje in volan se poigrava s tistimi štiriindvajsetimi serpentinami navzgor in enako tolikimi navzdol. Saj … Do znaka, da je prevoz naprej prepovedan, ki stoji na drugi okljuki. Ne le za avtomobile. Kot je videti, tudi za pluge, snežne freze in kar so še izumili tehničnih pripomočkov za odstranjevanje snega z asfalta. Vendar se je nekdo peljal. S širokimi narebrenimi pnevmatikami se je odvažalo les z gozdno mehanizacijo izpod Mihovega doma. Našla se je brihta, jo mimo znakov prepovedi z osebnim avtom ucvirnala proti Vršiču in še pred četrto okljuko odtrgala izpušni sistem.
Popotno mrmranje dežja in snežnih flik sta vsake toliko presekala pok in grmenje snega izpod Prisanka, ki sta bila varno oddaljena na drugi strani. Do ruske kapelice je še šlo, po enkrat prej malček popluženi cesti in še naprej do Koče na gozdu. Glej ga zlomka! Pod bajto je lično urejeno, spluženo in sfrezano parkirišče. Kdo koga zeza? Zakaj parking, če greš do koče lahko le z nogami? Morda zato, da bi utrujen legel v tisto čobodro ali kaj? Smer vodi pod kočo naprej, tam pa je zmanjkalo še tistega malo popluženega. Nič! Nič vodi naprej. Gaženje, ki se udira do kolen, se pomika mimo enajste serpentine. Tam se še vidi tablo, ki obvešča številko zavoja in nadmorsko višino, vse naslednje pa so potopljene pod snežnimi nanosi. Medtem ko se ljubitelj visokogorja (čeprav vršiška višina ni bog ve kaj, če bi bila cesta urejena, pa sploh ne omembe vredna reč) prisopiha do dvajsete okljuke, se spomni na idejo Trentarjev, ki govori o predoru. Nekako takole povedo: od omenjene serpentine bi šla cesta tako, da bi okoli trideset metrov od Erjavčeve koče vstopila v predor. Izhod 1120 metrov dolgega predora na primorski strani naj bi bil umeščen v bližini šestindvajsete okljuke. Vstopna točka pri Erjavčevi koči bi bila na nadmorski višini 1500 metrov, izhod na primorski strani bi bil nekaj metrov višje. Cesto so precej popravljali minulih nekaj let, a kot pojasni župan Bovca Danijel Krivec, je šlo le za izboljšanje elementov, popravilo usadov in podorov ter druga vzdrževalna in investicijska vlaganja predvsem na gorenjski strani: »Neprevoznost ceste čez Vršič je po našem mnenju v tem stoletju težko sprejemljivo dejstvo. Res je bilo kar nekaj vlaganj v zadnjem obdobju v ta cestni odsek, vendar pa ni bilo vlaganj v zagotavljanje prevoznosti z vidika zaščite pred snežnimi plazovi. Občina spremlja stanje in je seznanjena z vsemi aktivnostmi, vseskozi tudi pritiskamo na direkcijo za ceste, da se prelaz spluži, ko bo preklicana nevarnost snežnih plazov. Pripravili smo načrt za trajno rešitev problema z umestitvijo tunela v zgornjem delu, ki rešuje ključne plazove na tej cesti, z njim se strinja tudi občina Kranjska Gora. Predstavili so ga pristojnim službam.« Zanimalo nas je tudi, ali občina Bovec lahko natančno prikaže letne ali polletne stroške vzdrževanja ceste, ki je odprta le pet ali šest mesecev na leto, s točno navedbo izvajalcev del in kaj so opravili? Župan je odgovoril: »Teh stroškov ne poznamo, ker cesta ni v naši pristojnosti. Podatke ima Direkcija RS za ceste (DRSC).« Ko smo v Ljubljani povprašali za podatke, so nam iz tiskovne službe odgovorili, da jih lahko pričakujemo v nekaj dneh. Upati je, da ne bo prej skopnel sneg ob tabli, ki naznanja 1611 višinskih metrov.
Boštjan Fon