Iztok Tomazin: Človekov »arhetipski« občutek v zvezi s kačami je, da so nevarne in skrivnostne, zato večinoma vzbujajo strah in odpor. V zgodovini so bile kače marsikaj, od božanstev, hudičevih stvaritev do nadlog in nevarnosti. Slednje večinoma velja še danes, saj se le malokdo zaveda njihove koristnosti.
Kače seveda prebivajo tudi v gorah do višin, ki jim še omogočajo preživetje, saj so zelo odvisne od temperature okolja. Na strupene kače lahko naletimo v gorskem svetu vseh kontinentov z izjemo Antarktike. Človeku je nevarnih približno 15 % od 3000 znanih vrst kač. Čeprav gre v povprečju pri petini kačjih ugrizov za tako imenovani »suhi ugriz«, ko kača med ugrizom ne vbrizga strupa, je potencialna smrtnost visoka. Z napredkom medicine (intenzivna terapija, protistrupi …) se je smrtnost zaradi kačjih ugrizov v zadnjih desetletjih močno zmanjšala, na primer v ZDA s 25 % na 0.28 %. V manj razvitih deželah s slabo razvito reševalno in zdravstveno službo ter v odmaknjenih predelih, kamor gore seveda sodijo, pa je potencialna smrtnost še vedno visoka, v Nepalu na primer zaradi ugriza strupenih kač umre 27 % žrtev. V Sloveniji po bolnišničnih podatkih v zadnjem desetletju ni bilo dokumentiranega smrtnega primera zaradi ugriza strupene kače, so pa znani primeri hudih posledic, ki so zahtevale intenzivno zdravljenje v bolnišnici.
V gorah, ki jih Slovenci obiskujemo najpogosteje (Alpe, gore bivše Jugoslavije), je zlasti v poletnih mesecih precejšnja možnost, da bomo naleteli na strupene kače. Če gre za srečanje brez ugriza, nam lahko ostane občutek zanimivega, pogosto razburljivega doživetja z lepo, potencialno nevarno živaljo, če pa imamo smolo in nas kača ugrizne, pa se marsikaj spremeni. Ugrizi kač v slovenskih gorah so redki, nekoliko pogostejši so v sredogorju. Od strupenih kač sta v slovenskih gorah prisotna predvsem modras (Vipera ammodytes) in gad (Vipera berus). Najbolj se je v zadnjih letih razširil modras, na gade naletimo predvsem v sredogorju, rajši imajo nekoliko bolj vlažno okolje.
Osnovne značilnosti evropskih strupenjač so:
- zelo redko so daljše od enega metra;
- na hrbtni strani imajo cikcak progo, le reki primerki pa so v celoti črne barve;
- glava je trikotne oblike, vrat pa je glede na trup ožji.
Modras vsaj v laični javnosti velja za najbolj strupeno evropsko kačo, smrtna doza njegovega strupa je 0.48 mg/kg. V resnici pa je strup gada štirikrat močnejši, njegova smrtna doza je 0.11 mg/kg.
Bistveno pestrejši je kačji živelj v izvenevropskih deželah, kjer se lahko srečamo s stotinami različnih vrst kač najrazličnejših velikosti, barv in oblik. Mnoge med njimi so izjemno strupene, bližnje srečanje z njimi pa smrtno nevarno. Večina kopenskih strupenih kač, s katerimi se v gorah srečujemo najpogosteje, pripada dvema družinama: Viperidae, kamor sodijo tudi evropske strupene kače, in Elapidae, kamor med drugim spadajo kobre in koralne kače.
Delovanje kačjih strupov
Opis delovanja zapletenega mehanizma kačjega ugriza in vbrizganja strupa presega okvire tega članka, za prakso je pomembneje, da vemo, kako strupi delujejo in predvsem kako se pred njimi zaščitimo. V pogovornem, včasih celo v strokovnem jeziku, se je uveljavil izraz kačji pik, ki pa ni točen in ga nadomeščamo z izrazom kačji ugriz. Kače imajo namreč čeljusti in zobe, z njimi ugriznejo in ne pičijo kot na primer žuželke. Nekatere vrste kobre pa strup dobesedno pljunejo v oči žrtve na razdalji do 2.5 metra in jo tako prehodno ali trajno oslepijo.
Kačji strupi vsebujejo številne strupene snovi, ki imajo v organizmu žrtve lahko hude lokalne in splošne negativne učinke. Med lokalnimi učinki so najpogostejši bolečine na mestu ugriza, rdečina, podkožne krvavitve, otekanje, spremembe barve tkiva in odmrtje tkiv, npr. mišic. Med splošnimi učinki in njihovimi posledicami pa so najpogostejše ohromitve različnih mišic, bruhanje, znojenje, bolečine v različnih delih telesa, krči, zmedenost, motnje strjevanja krvi s krvavitvami, šokovna stanja, zastoj dihanja, odpoved srca, ledvic in drugih organov itd. V splošnem strupi kač iz družine Viperidae povzročajo več lokalnih učinkov, strupi kač iz družine Elapidae pa več sistemskih učinkov. Vsak kačji ugriz je poseben in ni splošnih pravil, kako se bo odzval organizem žrtve – zaradi vrste kače, njenega stanja, količine in vrste vbrizganega strupa, zdravstvenega stanja žrtve, mesta ugriza, prve in medicinske pomoči. Na delovanje kačjih strupov so seveda bolj občutljivi otroci, starostniki in kronični bolniki.
Preventiva
Pred obiskom nekega področja se dobro pozanimajmo o vseh možnih tamkajšnjih nevarnostih in specifičnem ukrepanju. Pri kačah to pomeni, da poskušamo dobiti podatke o lokalnih vrstah kač, njihovih značilnostih in videzu, lahko tudi s pomočjo fotografij, saj je identifikacija kače v primeru ugriza lahko zelo pomembna za nadaljnje postopke. Pozanimajmo se tudi o nevarnostih in posledicah njihovega ugriza in o možnosti organizirane pomoči in reševanja ter seveda o značilnostih prve in medicinske pomoči v primeru ugriza. Na različnih koncih sveta so med kačami velike razlike tako v njihovi velikosti, videzu, strupenosti, obnašanju kot tudi delovanju njihovih strupov. Enako velja za možnosti organiziranega reševanja, različni so lahko tudi nekateri postopki prve in zlasti medicinske pomoči pri ugrizu različnih vrst kač. Če vemo, s kakšnimi vrstami kač bomo morebiti imeli opravka, temu lahko prilagodimo preventivne ukrepe – od obnašanja, zaščitne in druge opreme do zdravil, ki jih vzamemo s seboj. Če v odročne kraje potujemo v organizirani skupini, ki ima s seboj zdravnika, bi ta moral imeti načrt ukrepanja v primeru ugriza kače – od začetne medicinske oskrbe do logistike reševalne intervencije, ki vsebuje tudi čim hitrejši in čim obzirnejši prevoz v ustrezno ustanovo ali vsaj čimprejšnjo aplikacijo protistrupa, če hiter prevoz ni mogoč.
Splošni preventivni ukrepi vsebujejo nošnjo ustreznih zaščitnih oblačil, čim višje in čim debelejše obutve, gamaš in (ali) debelih nogavic. Ne hodimo bosi! Med hojo ali plezanjem moramo skrbno opazovati pot pred seboj, še posebej se moramo razgledati na mestu počitka. Koristno je s palico potipati slabo vidne dele poti. Izogibajmo se polaganju rok ali nog v predele, kjer se lahko skriva kača (visoka trava, pod skalami, v skalnih razpokah, duplinah, na skalnih policah ipd.). Rokavice lahko nudijo delno zaščito. Na kače lahko naletimo celo v navpičnih stenah ali v vodi med soteskanjem. V temi si pot dobro osvetlimo z močno svetilko. Ne spimo na odprtem ali v slabo zatesnjenem šotoru, saj lahko kača zleze vanj. Ne polagajmo spalne vreče blizu skal, lukenj, votlin, kjer se lahko skrivajo kače. Skrbno preglejmo spalne vreče, čevlje in ostalo opremo pred uporabo, saj se lahko v njej skrije kača ali kak drug nezaželen strupeni gost.
Če kačo zagledamo, se ji nikakor ne skušajmo približati, jo ujeti ali jo celo ubiti. Veliko kačjih ugrizov se zgodi prav ob takih dejanjih. Če je bila kača ubita, bodimo skrajno previdni, saj imajo kače refleks ugriza, ki je lahko aktiven še dolgo po njihovi smrti. Znani so smrtni primeri, ko je neprevidnega človeka ugriznila odrezana kačja glava.
Identifikacija kače, uporaba antiseruma
V naših gorah s terapevtskega stališča ni pomembno razločevanje med ugrizom gada ali modrasa, saj pri obeh uporabljamo enake postopke vključno z morebitno aplikacijo antiseruma (protistrupa), ki je za obe vrsti kač enak. V Sloveniji uporabljamo antiserum, ki je učinkovit za šest najpogostejših evropskih strupenih kač. Antiserum praviloma uporabljamo le v bolnišnicah in še to samo v izjemnih primerih pri nevarnih sistemskih učinkih kačjega strupa, saj je tudi antiserum potencialno nevaren. V deželah z veliko različnimi vrstami kač pa je identifikacija kače pomembna, saj so antiserumi za posamezne vrste kač lahko zelo specifični. Idealno je kačo, ki je nekoga ugriznila, slikati z digitalnim fotoaparatom s teleobjektivom, vendar je to lahko nevarno, če se ji preveč približamo. Učinkovito območje kačjega dosega (udarca telesa) med ugrizom je polovica njene dolžine, seveda pa se mnoge kače lahko gibljejo zelo hitro, zelena mamba na primer do 40 kilometrov na uro, kar je hitreje od najhitrejšega človeškega teka. Če smo kačo po ugrizu žrtve ubili, jo v namene identifikacije lahko zelo previdno, s pomočjo palic, spravimo v debelo, dobro zatesnjeno vrečo, torbo ali nahrbtnik. Poskusi ločevanja med ugrizom strupene in nestrupene kače na terenu praviloma niso smiselni, ravnamo, kot da je bil ugriz strupen. Znaki zastrupitve se včasih pojavijo šele čez nekaj ur.
Prva pomoč
Osnovni ukrepi prve pomoči so enaki ne glede na vrsto kače, ki je povzročila ugriz. Na prvem mestu je varnost, da ne bi kača ugriznila še koga. Poskusimo jo odgnati, če to ne gre in nas še vedno ogroža, jo poskušamo onesposobiti. Poškodovanca pomirimo, mesto ugriza očistimo in pokrijemo, najbolje s suho sterilno gazo. Počitek in imobilizacija prizadetega uda sta zelo pomembna, saj zmanjšata bolečino, otekanje in krvavitev. Pri mnogih, zlasti neevropskih vrstah kač (skupina Elapidae) je priporočljiva tako imenovana imobilizacija s pritiskom, ki naj bi zmanjšala absorbcijo nevrotoksičnega strupa v krvni obtok. Z elastičnim povojem tesno (pritisk med 40 in 70 mm Hg) povijemo ud od periferije čez mesto ugriza čim bližje trupu. S tem iztisnemo del krvi in zmanjšamo absorbcijo strupa. Opisana imobilizacija s pritiskom pa ni priporočljiva za večino evropskih strupenih kač (skupina Viperidae, vključno z našimi vrstami modrasov in gadov), ker njihov strup povzroča lokalne okvare tkiva. Za te vrste kač je primerna običajna imobilizacija z različnimi tipskimi ali improviziranimi opornicami brez povijanja s pritiskom. Čim prej moramo odstraniti vse, kar bi ob pričakovanem otekanju uda lahko oviralo krvni obtok (ročne ure, zapestnice in drug nakit, tesna oblačila ipd.). Ne smemo pozabiti na zaščito pred ohlajanjem ali pregrevanjem žrtve kačjega ugriza.
Strup nekaterih vrst kač, med njimi je večina evropskih, torej tudi naših strupenjač (Vipera), lahko povzroči zelo hiter srčno žilni kolaps ali ohromitev dihalnega centra – v takih primerih pravilno in včasih dolgotrajno oživljanje poškodovancu lahko reši življenje. Pri ugrizih nekaterih vrst kač (Elapidae) je včasih potrebno dajati umetno dihanje več ur ali celo nekaj dni.
Čim prej je o dogodku potrebno obvestiti reševalno službo, če seveda obstaja na območju, kjer je prišlo do nesreče. V večini evropskih držav vključno s Slovenijo je številka dispečerskega centra za pomoč 112. V centru nas po potrebi lahko povežejo tudi s strokovnjaki za kačje ugrize. V gorah je komunikacija včasih težavna, saj pokritost s signali prenosne telefonije ni vedno zanesljiva. Več možnosti nudi satelitska telefonija, vendar je praviloma dostopna predvsem organiziranim skupinam (odprave, trekingi).
V okviru laične prve pomoči ne izvajamo zarezovanja, izrezovanja, izsesavanja z usti ali z različnimi komercialnimi pripomočki, gretja, hlajenja, uporabe različnih mazil, prevezovanja uda med mestom ugriza in srcem z namenom »zmanjšati dotok strupa«. Vse to so opuščene metode, ker je z njimi povzročena škoda bistveno večja kot potencialna korist.
Proti bolečinam naj laiki ne bi uporabljali drugega kot paracetamol (pri nas Lekadol, Daleron). Ne priporočamo Aspirina in drugih zdravil iz skupine nesteroidnih protivnetnih zdravil (Ketonal, Voltaren, Naklofen, Naprosyn itd.), ker lahko poslabšajo krvavitve. Če bo transport žrtve kačjega ugriza dolg in ni možno nastaviti infuzije, lahko poškodovanec, če je pri zavesti, pije tekočine – z izjemo pravih čajev, kave in alkohola –, seveda če ne bruha oziroma če ne čuti izrazite slabosti. Uživanje hrane ni priporočljivo.
Človek, ki ga je v gorah ugriznila kača, ne sme hoditi, v dolino oziroma v ustrezno zdravstveno ustanovo ga je potrebno čim prej in čim bolj obzirno prenesti ali prepeljati, najbolje s helikopterjem, ki pa ni vedno dosegljiv. Ne glede na morebitno dobro počutje mora ostati na opazovanju v bolnišnici najmanj 24 ur.
Na koncu, vendar ne najmanj pomembno: kače praviloma niso naši sovražniki. Največkrat ugriznejo, če se počutijo ogrožene oziroma se ne morejo umakniti. Če je le možno, se jim umaknemo mi, jih ne izzivamo ali celo napadamo z namenom, da bi jih potolkli, ubili, kar se žal tudi v našem okolju še vse prevečkrat dogaja. Kače so zelo zanimiva, lepa, nenavadna in žal potencialno tudi nevarna bitja, ki pa imajo enako pravico do bivanja kot mi.
Članek je napisan v skladu z veljavnimi slovenskimi smernicami za oskrbo kačjega ugriza in smernicami Medicinske komisije IKAR (ICAR MEDCOM) za preprečevanje in oskrbo ugrizov strupenih kač v gorskem svetu.
Iztok Tomazin
Zabeleženi so bili že tudi primeri, ko je gad ugriznil plezalca v Turncu (Šmarna gora). Imate morda izkušnjo z ugrizom naše strupenjače? Delite jo z nami v komentarjih.
Uredništvo