Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...
Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Franci Savenc 2276 7

Na gradbišču SPM

PZS: Dela za Slovenski planinski muzej potekajo izjemno hitro in kakovostno

V sredo, 1. aprila 2009, so si župan Kranjske gore Jure Žerjav, direktorica Zgornjesavskega muzeja Jesenice Irena Benedičič, predstavnici Narodnega muzeja Slovenije dr. Marjeta Mikuž in Maja Oven, vodja projektnega sveta in fundacije Avgusta Delavca Miro Eržen ter predsednik Planinske zveze Slovenije mag. Franc Ekar ogledali gradbišče Slovenskega planinskega muzeja. Dela v muzeju potekajo izjemno hitro in kakovostno, tako, da se zaključek gradbenih del pričakuje že v septembru. Ogled in delovno srečanje je imelo namen opredeliti tudi organizacijsko obliko za v prihodnje. Ugotovilo se je, da se lahko zadosti vsem pogojem za pridobitev statusa muzeja v nacionalnem interesu in tudi možnost, da je Slovenski planinski muzej vključen v že delujoči Zgornjesavski muzej v Jesenicah. Te odločitve bodo zelo pomembne, potrebno bo tudi zagotoviti učinkovito delovanje Slovenskega planinskega muzeja, da bo le ta lahko deloval nemoteno, strokovno in razvojno.

PZS, 03.04.: Ogled gradbišča SPM
Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
MUZ novosti

7 komentarjev na članku "Na gradbišču SPM"

Iztok Snoj,

Gospod Jože, ali spodnje slike niste dobro pogledali ali pa vas ne razumem. Na "kmetih" sem že videl delno obsekana drevesa, vendar zelo redko in ne tako hudo. Tole je prejkone "usekano" kot posekano.


Iztok Snoj,

Gospod Jože, verjetno moje premalo natančno izražanje daje možnosti za drugačne interpretacije. Naj poskusim ponovno:

Tole obžagovanje je obžalovanja vredno (in s tem umikam usekanost).


Filip Vidmar,

"Zdrava kmečka pamet" ima za moje pojme kvečjemu rahlo slabšalen pomen, nekateri tako celo prevajajo angleški pojem "common sense", vendar to ni isto.

"Zdrava pamet" in dober pogled pa mi povesta, da je drevo na sliki dolga leta raslo lepo po svoje, naravno, nakar se je nekdo spravil nanj z žago (ne sekiro, lepo prosim, g. Snoj) in ga zelo grobo obdelal.

Verjetno se bo drevo kolikor toliko obraslo nazaj, res pa ni za zgled, kako naj bi se delalo z naravo. Čez kakih deset let bo morda začelo počasi propadati, ker je bil poseg pregrob. Kot je g. Šolar namignil - namesto takega posega bi bilo verjetno bolje drevo zamenjati z novim.


Tomaž Ogrin,

Čestitke, da je štalca pod streho. Upam, da kravce že čakajo. Tudi kakšne pašne planine bi lahko uredili kot muzej v naravi, posebno v TNP. Pravzaprav bi jih že po tem zakonu lahko, tudi denar bi se dobil v Evropi, če bi Zavod TNP imel vsaj malo interesa. Tako bi Zavod lahko zaposlil ljudi - prebivalce iz parka, ki imajo stara znanja in bi jih uporabili pri prikazu življenja pašnih planin včasih. Pri Budimpešti so uredili celo vas v starem slogu in kažejo stare navade, tudi npr. striženje las doma pa običaje. No, mogoče že kaj takega obstaja v TNP pa me informacija še ni ujela.

Ni pa mogoče kar tako mimo spodnje fotografije.

Iznakaženo drevo je odraz naše nespameti, nestrokovnosti, primitivizma. Še včerašnji človek je ohranjal prvotno arhitekturo, obliko drevesa, posebno vaških lip. Danes, ko imamo skoraj žepne motorne žage, smo si pa izmislili novo "skrb" za drevesa - torzo. V Ljubljani nam prav tako uničujejo velika drevesa. Tako so uničili nasad plečnikovih vrb ob Ljubljanici. Drevesa so postala znotraj votla, propadajoča, v njih se naselijo glive, plesni, trohnoba, saj jih na široko odpremo, ko odžagamo debele veje. Že zdrava kmečka pamet veleva, da tu nekaj ni v redu.

Gozdarska stroka, kot vem, tega ne podpira, ampak se je ne sliši, ni prisotna v odlokih , ki bi prepovedovali uničevanje dreves.


Tomaž Ogrin,

Naj malo pojasnim svoje pripombe, dragi Jože. Kmet ni počel odveč stvari. Je imel že tako dovolj dela. Bil je včasih bolj v simbiozi, sožitju z naravo. Spoštoval je naravo, ker je bil bolj od nje odvisen, kot danes. Dejal je, na primer, če je drevo tako, naj bo tako, že mora biti tako. Če ga potrebujem za drva, ga posečem. Če ga potrebujem za mizo in stole, tudi. Pa za senik dodelat, pa ...Če ga potrebujem...

Iz dreves kmet ni delal takih nakaz. Ne verjamem, da bi jih, če bi že imel ročne motorne žage kot danes. Ker ne bi videl smisla v tem. Z zdravo kmečko pametjo mislim presojanje, razsojanje o smiselnosti nečesa. V čem je smisel, da drevo spremeniš v invalida, z odsekanimi rokami in nogami, pa še glavo. Temu pravijo tudi obglavljanje. Verjamem, da so tudi kmeta izpolnjevale naravne oblike dreves. Njihova košatost, večkrat mogočnost. Dokaz so vaške lipe.

Izraz "zrelo drevo" uporabljajo gozdarji in pač lastniki gozdov za stanje drevesa, ko je les najbolj kvaliteten. Odvisno od drevesa, recimo 80 - 100 let staro. Gre za posek v gozdovih, ne za osamela okrasna drevesa v naseljih, kot je tole na fotografiji. Taka drevesa so lahko stara tudi 300 let in več, če niso nikomur napoti in v njih ne trešči. Ali pa jih takole kdo ne izmaliči.


Jože Šolar,

Zdrava kmečka pamet drevo ko je zrelo podre in nadomesti z mladim. Vsaj pri nas na kmetih. Kako je s kmečko pametjo pri vas v mestu, mi pa strici niso povedali, dragi Tomaž.


Jože Šolar,

Tole "usekano" v narekovajih je verjetno mišljeno kot da me imate za kmeta, ki internet nosi do računalnika v vedrih, kali gospod Snoj?

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Na "eni najbolj divjih gora v Zasavju"
Naslednja objava Začetni zimski alpinistični tečaj
  • Število objav: 46071

Novosti