Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Planinska smreka

sreda, 1. april 2009, ob 05:29, Boris Štupar, ogledov: 1494

Žal je sodelovanje s Slovenskim bonsaj klubom (ob projektu planinskega bonsaja) prav neslavno propadlo. Zaradi pomanjkanja denarja je tu nov projekt - Picea smrsl

Naši vrli, neomejeni planinci in marljive planinke, ki so se lotili razvoja domače avtohtone bonsaj vrste, so bili prikrajšani za predstavitev javnosti. Za razvoj slovenskega planinskega bonsaja so uporabili navadno smreko Picea abies in po nekaj letnem trudu so bili prvi rezultati tu. Narava pa je bila zopet, tako kot vedno, močnejša in tik pred otvoritvijo se je zgodila prava mala katastrofa večjih razsežnosti. Vse skupaj še ne bi bilo tako žalostno, če se ne bi v tem času zgodila še ta žilava nasprotnica od secesije.
Vendar pa klenost in že kar pregovorno značilna iznajdljivost ljudi, ki so kakorkoli povezani s planinami in gorami, ne pozna meja. Denarja je za obnovo in otvoritev parka zmanjkalo, zato so iznajdljive planinke kandidirale na evro razpisu za pospeševanje kmetijskih in turističnih dejavnosti. Prijavile so projekt hitro rastoče smreke, ki se je prvotno imenovala hibridna smreka. To so že prej ustvarili iz Picea mariana in Picea omorika in ta križanec je prinesel nove gospodarske zagone, saj vsaki generaciji omogoča sečnjo. Vendar pa so za boljšo trdnost in manjšo višino, ki je pomembna v planinskem svetu, naši genetski strokovnjaki v sodelovanju z ameriško-filipinskimi znanstveniki dodali skrivnostne živalske gene. Po le-te so morali v daljno Azijo >> gore-ljudje. Tako je nastala smreka Picea smrsl, ki dokaj hitro in skorajda brez vej zraste v višino petnajstih metrov. Nato pa se samo še debeli in debeli. Les iz prve sečnje je že preizkušen v mizarskih obratih. Obdelava je preprosta, površina se gladko obdeluje in se nežno rdeče obarva. Prvi izdelki bodo kmalu naprodaj v bližnji trgovini PRAP. O trajnosti bomo še poročali tudi na tem mestu, vendar je zadeva še v občutljivi fazi zaradi vnašanja tuje rodnih rastlin v našo čisto pokrajino.

Boris Štupar
 

eXTReMe Tracker