Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Vrtaško Sleme

gorisekgorazd@gmail.com
          [email protected]


Stol s soseščino


Sv. Mihael na Dovjem


Rjavina ...


... se na ogled postavi


Triglav in Stenar z Vrtaške planine


Napis ...


... od blizu


Smer: Sleme


Vrtaška planina, zadaj Rjavina


Pod Vrtaškim vrhom


Kljubujejo viharjem ...


Vrata

 
Kepa


Vrh Vrtaškega Slemena


Stena


Na Votlem Slemenu (2049 m)


Vrtaško z Votlega Slemena.
Levo Luknja peč in Rjavina,
desno Triglav.


Proti Karavankam


Debela peč


Luknja peč in Rjavina


Z Vrtaške planine


Slovo


Nekaj skakalnici podobnega ...


Odslej bom po gorah
skakal s to igračo
za velike otroke! Tudi znano
fotografijo Gorniških potepanj
bo treba zamenjati ...

Arhiv: Gorniška potepanja

sreda, 1. april 2009, ob 05:35, Gorazd Gorišek, ogledov: 5097

S svojo novo igračoGorniška potepanja: Prišla je zima, a traktorske vlake na Vrtaško planino še vedno ni bilo. Ni mi ostalo drugega, kot da svojega novega spremljevalca, ki me že nekaj časa spremlja na gorskih poteh, parkiram in s seboj spet povabim znano spremljevalko, ki še ni doumela novega načina rekreacije, zato želi v gore še vedno zahajati po starem. Sploh je ne morem prepričati, da je to početje preživeto, zastarelo, brez smisla, da so sedaj novi časi in nove možnosti zabave v naravnem okolju.

 Zgodba o mojem novem prijatelju

Neke pozne jeseni sem se zbudil sredi noči in si na vso moč zaželel novodobne igrače. Štirikolesnik! Pohitel sem do znanega podjetja, ki se ukvarja s prodajo Na novi prodobitvi sem videti zelo zadovoljenGremo na Triglav?tega prevoznega sredstva, in postal ponosen lastnik prikupnega stroja. Menda zleze povsod. Takoj je bilo treba preveriti, ali je res tako. V dolino Vrat je šlo brez težav. Tistim redkim planincem, ki so hodili peš po makadamski cesti, sem iz čistega veselja zahupal v pozdrav. Še bolj so me občudovali in malo nevoščljivo mahali s palicami. Nisem se mogel zadržati. Povečal sem hitrost. Treba je bilo pokazati, kako se lepo kadi za pravim iskrim vrancem.

Kako gre to fajn ;-)

Na naši spletni strani sem že ob koncu leta 2006 prebral, da nameravajo zgraditi cesto na Vrtaško planino. Uboge krave se jim menda tako zelo smilijo, Na Vrtaško planinoNa začetku zadnjega pohodaker se morajo vzpenjati po strmi poti iz Mojstrane, da so se odločili za posodobitev. Traktorska vlaka naj bi se začela nad planino Višek, do koder je že prej pripeljala cesta, ki se od tiste v Vrata odcepi pred Velikim Črlovcem. Še bolj sem navil mrcino, da bi bil čimprej na zanimivejšem delu tokratne rekreacije, saj navadna prometnica ni prav posebej zanimiva za tovrstno preživljanje prostega časa.

Škrnatarica, Kukova špica in Sleme

Iskal sem začetek nove pridobitve. Nič. Kje, hudiča, se skrivaš? Nikjer niti sledi o njej. Menda niso spet zmagali kvazi naravovarstveniki, ki izza domačega Zastareli vstop na ...... Vrtaško planinoračunalnika pametujejo, kako je treba ohraniti naravno okolje? Še na misel jim ne pride, da bi se na kraju samem prepričali, kako težko je po strmi poti gnati živino. Res je sicer, da bi nova povezava bolj koristila vsemu drugemu kot kravam predvsem nam, ki se rekreiramo z izumi naprednih ljudi, a tega tisti prismuknjeni ljudje, ki se s pomočjo svoje energije vzpenjajo v hrib, ne bodo nikoli razumeli.

Kva ti zdej tuki delaš s temi palcami in ruzokom?! To ni več modern'!

Ves žalosten in poklapan sem se vrnil na glavno prometnico v Vrata. Z zabavno vožnjo na Vrtaško planino ni bilo nič. Pa tako sem se veselil tega doživetja, saj si je moj novi najboljši prijatelj še kako želel pretegniti mišice. To bi bil prvi resni preizkus zanj. Tako pa … Želel sem vsaj malo potolažiti svojo, predvsem pa njegovo lakoto po adrenalinu, zato sem ga pognal proti zatrepu Vrat in švignil mimo velikega parkirišča, kjer so planinci urno hiteli zapirati svoje jeklene konjičke, da jim v notranjost ne bi nasul preveč prahu. Zapornica je bila sicer spuščena, a sva s skupnimi močmi našla obvoz skozi gozd. Končno malo akcije! Mimo spomenika padlim partizanom gornikom sva brzela naprej proti Bukovlju. Nekaj časa še po vozni poti, nato pa kar po svoje. To je bilo tisto pravo! Moj novi prijatelj je kar vriskal od navdušenja. Bolj je smrdelo in ropotalo, bolje se nama je zdelo. Najini prijetni zvoki so odmevali pod Triglavom in preglasili tako vrisk planincev na poti čez Prag kot tudi zabijanje klinov plezalcev v Steni. Da se ve, kdo je tukaj (novi) gospodar!

Vrtaško Sleme

Prišla je zima, a traktorske vlake na Vrtaško planino še vedno ni bilo. Ni mi ostalo drugega, kot da svojega novega spremljevalca, ki me že nekaj časa spremlja na gorskih poteh, parkiram in s seboj spet povabim znano spremljevalko, ki še ni doumela novega načina rekreacije, zato v gore še vedno zahaja po starem. Sploh je ne morem prepričati, da je to početje preživeto, zastarelo, brez smisla, da so sedaj novi časi in nove možnosti zabave v naravnem okolju.

Da bi bil moj ponos še bolj načet, si je zaželela ravno vzpon na Vrtaško planino in z nje čez istoimenski vrh do Slemena (2077 m), zadnjega (ali prvega) dvatisočaka Martuljkove skupine. Ni šlo drugače, še enkrat sem moral pešačiti po tisti zoprni in strmi poti, ki jo v poletnem času štirinožni prežvekovalci komaj zmorejo, moj Zvonček na Votlem Slemenu (2049 m)Veter in sneg ter njune umetnijenovi prijatelj, ki stoji na prav tolikih okončinah, pa po njej sploh ne more. Med sopihanjem v breg sem se vsakih nekaj minut pridušal nad nesposobnimi izvajalci del, ki jim do zime ni uspelo narediti traktorske vlake. Tole mučenje res nima pomena. Na planini bi bila lahko dobra gostilna, pa ni bilo nič. Ves ljubi dan sem tratil svojo energijo in na vrhu dobil samo obsežen razgled. Še vpisna knjiga je bila pod snegom. Kot navdušenega zbiratelja žigov z vrhov me je to tako razžalostilo, da sem se sesedel v sneg in začel sitnariti kot otrok, ki mu vzamejo najljubšo igračo.

Nad Njivicami

Potolažil sem se šele z mislijo, da bodo vendarle kmalu uredili s(p)odobno povezavo do planine, čeprav novice s terena niso najboljše. Prejšnji teden sem Sam sebi drži palico ;-)Na prečnici s planinese na občini Kranjska Gora pozanimal, kako napredujejo dela, pa mi je gospod prijazno odgovoril, da dlje kot do lokacijske informacije niso prišli, čeprav je v časopisu že novembra 2006 pisalo, da je občina izdala lokacijsko dovoljenje. Vseeno upam, da bo v najkrajšem možnem času prišlo do realizacije projekta, ki bo omogočil nadaljnji razvoj Vrtaške planine. Ko bo dostop olajšan, se bodo lahko zgradili objekti, brez katerih sodoben človek pač ne more (pre)živeti.

Ti kar protestiraj in se meči po tleh. Nič ne bo pomagalo. Naslednjič prideva s pomočjo bencina do vrha!

In najpomembnejše. Na planino končno ne bo treba več peš. Jaz se bom poleti tja gor vozil s štirikolesnikom, pozimi pa z motornimi sanmi. Z njimi pravzaprav še višje, saj strmina nad planino ni prehuda in bo šlo brez velikih težav do Vrtaška planina z Debelo pečjoVrtaškega vrha, če ne kar do Slemena. Debela pečMimogrede, tudi motorne sani bi že kupil, a čakam, da konstruktorji do konca razvijejo zadnjo različico. Pred naslednjo zimo bom postal ponosen lastnik najnovejšega modela. Prijazna gospa iz hitro rastočega podjetja mi je že ob nakupu štirikolesnika obljubila velik popust, saj sem bil pred dvema mesecema eden tistih, ki je njenemu podjetju naredil največ reklame …
 

Komentiraj (17):

Katarina Majer, sreda, 1. april 2009, ob 08:22

Srčno upam, da je tole samo prvoaprilska šala.
Provokacija napisana z mislijo "pa da vidimo", da se bo avtor lahko veselo "muzal" nad komentarji, ki bodo sledili, vključno z mojim.

Čeprav dopuščam tudi možnost, da obstajajo ljudje, ki bi vzeli ta članek za svojega. In zopet srčno upam, da...

Mojca Luštrek, sreda, 1. april 2009, ob 08:29

Jaz pa nič ne upam, ampak VEM. Gorazda menda zdaj že toliko poznamo, da je tale "prvoaprilska šala" kar preveč prozorna in jo bo vsak zdrav razum prepoznal za še enega njegovih idealističnih prispevkov k izboljševanju sveta. Idealističnih v najboljšem pomenu.

Bojan Turšič, sreda, 1. april 2009, ob 08:46

Take in tem podobne zgodbe so, žal, nekaj vsakdanjega. Ne samo na prvi april. In ne več samo na Pohorju in v Karavankah...
Pa tako enostavno je vse skupaj.....avtomobile na ceste, pešce na pešpoti, kolesarje na kolesarske steze.....in te, ne bodi jih treba štirikolesne igračke, sodijo po moji oceni samo na ceste (tiste, na katerih je dovoljen promet za motorna vozila).....
P.S.
neki razburjeni planinec je nekega dne nekje v hribih dejal nekaj podobnega:
Tisto kar smrdi, glasno "prdi" in hitro leti...NE SODI V NARAVO !!!

Marko Kern, sreda, 1. april 2009, ob 12:14

Zanimivo, morda je tale Gorazdov zapis res prvoaprilski. Ampak po drugi strani sem taistega Gorazda že videl sredi hribov na štirikolesniku.

Dušan Škodič, sreda, 1. april 2009, ob 12:26

Nič ni prvoaprilski, dobro ga poznamo. Na vse sestanke uredniškega odbora se vozi s štirikolesnikom, v službo pa s Trabantom.

Katarina Majer, sreda, 1. april 2009, ob 15:11

Ja in kaj potem dela tale članek tukaj? Človek se dobesedno norčuje! Očitno narobe razumem poslanstvo teh strani. Me prav zanima, kaj meni glavni urednik o tem. Kaj je razlog, da je dovolil objavo tega prispevka? Upam (zopet!), da je dober.

Eh...ta svet je pa res čisto na glavo obrnjen.

Iztok Snoj, sreda, 1. april 2009, ob 16:29

He, he, nič konkretno oprijemljivega, za koga/kaj bi šlo v zgodbi. Bi se dalo sklepati po pojavnosti? Biserka je na štirih povsem različnih slikah (skupaj je na petih, vendar sta dve identični), motorček pa v bistvu na eni sami (resda v treh različnih pozicijah).

Lep dan svak dan
Vsak Iztok

Dušan Škodič, sreda, 1. april 2009, ob 18:39

Brez skrbi vsem prizadetim.
Vse bomo preverili in ustrezno ukrepali.
Tudi to, kaj članek tukaj dela, če sploh kaj dela?

Glavni urednik žal o vseh prispevkih nima svojega mnenja, ker jih zaradi dvanajst urnega delovnika sploh nima časa prebrati, ostali pa to izkoriščajo.
Od avtorja bomo jutri zahtevali pisno obrazložitev spornega pisanja, ki jo bomo objavili na naših straneh.

Za uredništvo: Dušan Škodič

Nejc Doplihar, četrtek, 2. april 2009, ob 00:40

Hehe.. je bil 1.april
slike z Vrtaškega slemena so že dobri dve leti stare (4.2.2007 14:20:04)
slike z konjička pa 30.3.2009 16:58:43

pa mirne sprehode v naravo....

Gorazd Gorišek, četrtek, 2. april 2009, ob 06:32

O gradnji novih cest v naših gorah je bilo na teh straneh že veliko povedanega. Želel sem napisati še svoje razmišljanje o nameri izgradnje povezave na Vrtaško planino. Prepričan sem, da spoštovani bralci Gorniških potepanj zelo dobro vedo, kakšno je moje mnenje o posegih v naravnem okolju. Veliko objav sem že napisal, ki so vsebovale to problematiko. Vprašal sem se: "Kaj bi dosegel še z enim podobnim sitnarjenjem?" Zelo malo. Zato sem razmišljanje obrnil na glavo, izkoristil prvi april, v ponedeljek poiskal na spletu najbližjega prodajalca štirikolesnikov in s fotoaparatom odšel k njemu.

Med vrsticami pa sem vendarle želel povedati, da moj zapis ni brez realne osnove. V praksi ga od mene ne boste nikoli videli, a če se bomo strinjali z razmišljanji nekaterih, se bo lahko podobna zgodba v prihodnosti brez težav objavila tudi ob drugem datumu. Na naši spletni strani je že bilo nekaj zanimivih razprav na to temo. Ena izmed njih poteka ravnokar.

V svojem in v imenu drugih dveh gorniških sopotnikov, ki sta s prvoaprilskima komentarjema pomagala pri tokratni izdaji Gorniških potepanj, se vsem bralcem iskreno opravičujem.

Marjeta Štrukelj, četrtek, 2. april 2009, ob 08:08

Po tem, kako zadovoljno in dobro zgleda fant na sicer nedvomno fletni igrači, bi od stalnih obiskovalcev teh spletnih strani pričakovala poleg večjega sodelovanja v »potegu« tudi malo strpnosti. Gospa Mojca Luštrek, ki jo sicer zelo cenim in spoštujem, tudi rada preberem njene sestavke (posebej jo moram pohvaliti v zadnjem PV – res zanimivo branje nam je pripravila), pa kar v dir in z advokaturo na dan…. Malo več heca bi nam pa lahko privoščila, mar ne? Tako je seveda marsikoga, ki ni tako domač oz. ne ve še dobro, »kdo je kdo v tej zgodbi!«, obvarovala, da ni zaveden segel po instrumentu ugovora in bi v nadaljevanju ostal z dolgim nosom. No, vsem takim v tolažbo: bolje z dolgim nosom kot kratko pametjo! Prav lep pozdrav in dobro izkoristite sonce, ki bo vsak hip pokukalo izza….

Marjeta

Iztok Snoj, četrtek, 2. april 2009, ob 08:50

Če je že bil 1. april in šala Gor, sem si mislil, zakaj še ne šala dol.
Zanimiva se mi je zdela Katarinina pripomba, da so lahko prvoaprilske šale pravzaprav šale na račun drugih (naš). In sem si mislil - zakaj ne kontra šala?
Zato sem bralcem opravičujem tudi jaz.

Lep četrtek vsak četrtek
Iztok

Mojca Luštrek, četrtek, 2. april 2009, ob 11:28

Marjeti

To je že drugi očitek danes, da sem preresna (od različnih oseb in zaradi različnih razlogov). Zanimivo: nekateri, ki me dobro poznajo, me imajo za malo preveč prismuknjeno za moja leta in otročjo (razen pri delu). Kar sem napisala, ni bilo mišljeno kot advokatura - Gorazd ne potrebuje advokata, je popolnoma dovolj sposoben, da se "brani" sam. Suho dejstvo je, da kdor bere njegova Potepanja, ne more verjeti, da bi se v hribe lahko vozil, celo če ga vidi na tisti zverini. Enako "nekooperativno" bi se bila odzvala, če ga ne bi osebno poznala, sem pa očitno prekratke pameti, da bi mi bilo prišlo na misel sodelovati v tem "komplotu". In tudi, da bi sledila Iztokovemu zgledu. Obžalujem, če sem vas razočarala - ne zlonamerno.

Marjeta Štrukelj, četrtek, 2. april 2009, ob 16:23

Spoštovana gospa Mojca

Moja pripomba je bila zgolj dobronamerna, v smislu, »da se otroci igrajo naprej« nič drugega. Seveda nisem bila razočarana v pravem pomenu besede. Upam, da se razumemo in ostajamo prijatelji tudi tisti, ki se osebno ne poznamo…

Lep dan Marjeta

Marjeta Štrukelj, četrtek, 2. april 2009, ob 17:05

Še enkrat sem pazljivo prebrala. Pa vidim, da mi beseda ne teče prav oz. glede na odgovor gospe Mojce močno upam, da ste vsi pravilno razumeli, z dolgimi nosovi - tisti, ki so se dali naplahtati zgodbi, kratke pameti pa so uničevalci narave, ne tisti, ki so otroke nekoliko prikrajšali za igro... Mojca, če ste drugače razumeli, se iskreno opravičujem, niti v sanjah ne bi pomislila, kaj šele zapisala kaj tako neokusnega.

Darko Podkoritnik, četrtek, 2. april 2009, ob 17:27

Če ste že nekaterii tako navalili s pripombami zaradi navadnega prvoaprilskega štosa, bom pa še jaz dodal svoje mnenje.

Gorazdov štos je lušten, nedolžen in vsakemu vsaj povprečnemu bralcu dobro razumljiv.

Fant dobro piše in ne potrebuje niti advokata niti pestrne. Zatorej nehajte že z očitki, kdo je in kdo ni nasedel štosu in kdo je že vnaprej VEDEL, da ni vedel in kdo je vedel in je le namerno sodeloval v nekakšnem "kompotu".

Ja - nalašč sem zapisal kompot!

Mojca Luštrek, četrtek, 2. april 2009, ob 20:06

Tole o kompotu mi je pa všeč - kot nalašč za posladek po nekoliko grenko-kisli poprvoaprilski župci, ki se k sreči praviloma ne poje tako vroča, kot se skuha.

eXTReMe Tracker