Janez Pikon: Kraški svet se razprostira vzhodno od Trsta do Učke s celinskim in Primorskim predelom Slovenije. Ponudi veličastne oblike pokrajine s prelomom, ki ločuje kraški svet od flišnega in označuje izjemno pestrost rastlinskih in živalskih vrst. 
Primorski planinci so po Kraškem robu med Kubedom, Hrastovljami, Lačno, Rižano, Tinijanom, Socerbom in Podpečjo nadelali krožno markirano pot imenovano Pot gradov. Del poti se odločimo obiskati tudi člani Planinske sekcije LIP, začnemo pa v vasici Gračišče, odkoder se vzpnemo do razglednega stolpa na Lačni (451 m). Mimo predela Na jamicah dosežemo Vrh križa (411 m) in prostranega Kroga (411 m) s krajšim postankom na Ščukovcu (498 m), najvišjem vrhu razglednega predela Kuk. Pred Velikim Gradežom (507 m) nadaljujemo v smeri poraščenih vrhov Tri bučke (499 m, 497 m). Sledi pogorišča je opaziti povsod po pobočju, dokler se pod vrhom Greben (475 m) mimo Strmeca nad vasjo Dvori spustimo nižje na sedlo Krog in Mlini.
S stolpa na Lačni proti severovzhodu in okolici, razgledni stolp na Lačni
Veličastno ostenje nad dolino reke Reka je s Kamnitim stražarjem, naravnim mostom in najvišjim vrhom grebena Veli Badin (352 m) z vmesno razgledno točko (408 m) vse do cerkvice Sveti Kvirik (408 m), izredno razgledno. Vračanje preko Gradca (413 m) nad vasicama Batifer in Lukini nadaljujemo po grebenu (406 m) delno poraščenega območja Vela griža (417 m). Steza se začenja vztrajno spuščati in kmalu dosežemo Komare doline pod vrhom Brgot (323 m), odkoder se po cesti vrnemo v vasico Gračišče, kjer krožno zaključimo 21 km dolgo pot Kraškega roba.
Nad vasjo Gračišče, razgledni Kuk s pečino ob Ščukovcu, naravni most Mlini
Ko se je v davni preteklosti izoblikovala kotanja Tržaškega zaliva, so tektonski procesi dvignili plasti in jih nagubali. Ponekod je prišlo do prelamljanja gub in narivov starejših plasti nad mlajše. Tako je nastala tako imenovana luskasta zgradba, ki se kaže v slikovitih stopnjah.
Na Ščukovcu, prehojena markirana pot, stene Veli Badin
Kraški rob je ime za slovenski del te skalne pregrade, ki poteka od Italije in se nadaljuje proti Učki. Glavnina Kraškega roba je med Socerbom do Podpečjo. Vzporedna stopnja teče tudi med naseljema Gračišče in Sočerga. Za ta del Krasa veljajo nekatere značilnosti. Meja med apnencem in flišem, podnebna meja je submediteranska, posebno rastje so oljka, smokva, lovor, črničje, vinska trta in vrsta druge mediteranske flore. Bogata arheološka dediščina in strateška lega. Meja je tekla med Beneško republiko in Habsburškim cesarstvom na kar nas spominja vrsta obrambnih stolpov. Velja omeniti tudi izreden razgled na Tržaški zaliv.
Kraški rob je znan po izjemni pestrosti ptičjih vrst. Pogledi na nekatere ptice, ki se pri vrtoglavi hitrosti spretno podijo ob skalovju skalnega roba, nas bodo presenetili. Pred dobrim desetletjem je na Kraškem robu gnezdil tudi planinski orel, danes pa je le še v hrvaškem delu Čičarije in na Učki. Ptice so bile razlog, da se je pred leti zaiskrilo med domačini in tistimi, ki jim je Kraški rob prav tako zelo pri srcu - prostim plezalcem. Ti so pred dobrim desetletjem v teh stenah odkrili pravi plezalski raj. Danes je v plezališčih Črnega Kala, Osapski steni, Mišji peči, Podpeči in Štrkljevici speljanih vrsto izjemno težkih smeri.
Janez Pikon